Jesenkove nagrade 2026: priznanje znanosti, predanosti in skupnosti Biotehniške fakultete

V petek, 13. marca 2026, je v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekala slavnostna podelitev Jesenkovih nagrad in priznanj Biotehniške fakultete. Dogodek je bil posvečen izjemnim dosežkom posameznikov, ki pomembno prispevajo k razvoju biotehniških ved ter k napredku znanosti in družbe.

Jesenkove nagrade, ki jih Biotehniška fakulteta podeljuje že od leta 1973, so najvišja priznanja fakultete za pedagoške, raziskovalne in strokovne dosežke ter za prispevek k razvoju biotehniških ved v Sloveniji. Poimenovane so po botaniku, genetiku in profesorju dr. Franu Jesenku, enem najpomembnejših slovenskih naravoslovcev prve polovice 20. stoletja.

Slovesnost je povezovala Suzana Perman, slavnostna govornica dogodka pa je bila direktorica Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) Tjaša Dobnik.  ARIS je osrednja nacionalna institucija za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v Sloveniji. S transparentnim in neodvisnim sistemom evalvacije spodbuja znanstveno odličnost ter krepi mednarodno vpetost slovenskega raziskovalnega prostora. Pod vodstvom direktorice gospe Tjaše Dobnik, ki agencijo vodi od junija 2025, si agencija prizadeva za nadgradnjo podpornih instrumentov financiranja ter za razvoj učinkovitih mehanizmov povezovanja znanosti in gospodarstva. Njen prispevek k ugledu slovenske znanosti v mednarodnem prostoru potrjuje tudi izvolitev v Upravni odbor združenja Science Europe za obdobje 2025–2027, kjer Slovenija aktivno sodeluje pri oblikovanju evropskega raziskovalnega prostora.

Slavnostna govornica Tjaša Dobnik je v svojem slavnostnem nagovoru poudarila, da znanost ni trenutek, temveč dolgotrajen proces, ki temelji na vztrajnosti, odgovornosti in zvestobi resnici. Izpostavila je ključno vlogo naravoslovja in biotehniških ved pri razumevanju podnebnih sprememb, varovanju okolja, zagotavljanju prehranske varnosti ter trajnostnem upravljanju virov, pri čemer se prav na teh področjih odloča o prihodnji odpornosti in razvoju družbe.

Ob tem je opozorila, da družba od znanosti pričakuje vedno več, vendar pogosto spregleda čas, stabilnost in sistemsko podporo, ki so nujni za vrhunske dosežke: "Dobra znanost potrebuje čas. Potrebuje stabilnost. Potrebuje zaupanje." Potrebuje pa tudi podporni sistem, je dodala.

Izpostavila je še širši pomen znanosti za družbo: "Znanost tako ni le motor razvoja. Je tudi eden od temeljev zrele, demokratične in odporne družbe."

V nadaljevanju je predstavila tudi vlogo agencije ARIS, ki si prizadeva za stabilno financiranje, razvoj raziskovalnega okolja, mednarodno povezovanje ter podporo mladim raziskovalcem, pri čemer je poudarila, da brez vlaganja v znanje ni razvoja, brez raziskav ni inovacij in brez inovacij ni dolgoročne konkurenčnosti družbe.

Dekanja Biotehniške fakultete prof. dr. Marina Pintar je v svojem pozdravnem nagovoru podobno poudarila pomen znanosti, sodelovanja in skupnosti, ki jo soustvarjajo raziskovalci, pedagogi in študenti na naši fakulteti:

"Jesenkove nagrade niso le priznanje posameznikom, temveč so tudi praznik znanosti, znanja in skupnosti, ki jo gradimo na naši fakulteti. Podelitev Jesenkove nagrade za življenjsko delo, za najboljšega diplomanta doktorskega študija in za najboljšega diplomanta magistrskega študija nam daje priliko, da se ob uspehih nagrajencev veselimo vsi.

Vede o življenju – biologija, biotehnologija, agronomija, gozdarstvo, živilstvo, prehrana, mikrobiologija in živinoreja ter iz njih izhajajoče biogospodarstvo – so danes pomembnejše kot kadarkoli prej. Svet se sooča z izzivi, ki so globoko prepleteni z naravnimi sistemi: podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti, varnost hrane, trajnostna raba virov, zdravje ljudi in okolja."

Po besedah dekanje ima Biotehniška fakulteta pri iskanju rešitev za te izzive pomembno vlogo, saj združuje raziskovalno odličnost, interdisciplinarnost in sodelovanje z različnimi družbenimi partnerji.

Nagrade za izjemne mlade raziskovalce

Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta magistrskega študija sta prejela Eva Zajec, magistrica molekularne in funkcionalne biologije, ter Mitja Denac, magister ekologije in biodiverzitete.

Jesenkovo nagrado za najboljšega diplomanta doktorskega študija je prejela dr. Nina Škrk Dolar z Oddelka za lesarstvo za izjemne raziskovalne dosežke in znanstvene objave v vrhunskih mednarodnih revijah. Njeno raziskovalno delo pomembno prispeva k razumevanju vplivov podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme.

Jesenkova nagrada za življenjsko delo profesorici dr. Zlati Luthar

Osrednji del slovesnosti je bila podelitev Jesenkove nagrade za življenjsko delo, ki jo je prejela profesorica dr. Zlata Luthar, redna profesorica genetike na Biotehniški fakulteti.

Profesorica Luthar je pionirka na področju genskih transformacij kmetijskih rastlin v Sloveniji ter ena ključnih raziskovalk na področju ohranjanja rastlinskih genskih virov. Več kot tri desetletja sodeluje pri njihovem zbiranju, vrednotenju in ohranjanju ter je koordinatorica Slovenske rastlinske genske banke – zbirke kmetijskih rastlin Biotehniške fakultete.

Slovesni trenutek podelitve je dodatno zaznamoval tudi ganljiv video, ki so ga profesorici pripravili njeni sodelavci, kolegi in prijatelji ter z njim osvetlili njen dolgoletni prispevek k znanosti, pedagoškemu delu in razvoju genetike rastlin v Sloveniji.

V zahvalnem nagovoru je profesorica Luthar poudarila, da so znanstveni dosežki vedno rezultat skupnega dela:

»Prejeti Jesenkovo nagrado in priznanje Biotehniške fakultete je izjemna čast, globoko osebno priznanje in trenutek, ki v človeku prebudi veliko hvaležnost. Jesenkova nagrada nosi ime velikega učitelja, botanika, genetika in naravovarstvenika, ki je s svojo predanostjo postavil temelje slovenske botanike in genetike ter pustil močan pečat v naši znanstveni skupnosti. Zato nas še posebej navdaja ponos, da smo prejemniki nagrade, ki nosi njegovo ime.

Čeprav so podeljena nam posameznikom, se zavedamo, da ima naše delo izrazito kolektivno naravo. Za vsakim našim strokovnim, raziskovalnim in pedagoškim dosežkom stojijo predani ljudje – mentorji, sodelavci, prijatelji in študentje, s katerimi delimo radovednost, ideje in rešujemo izzive, ter navsezadnje naše družine, ki so bile prisotne v vseh fazah naših poti in nam nudile tiho podporo ter razumevanje skozi leta.«

Po njenih besedah nagrade predstavljajo predvsem spodbudo za nadaljnje delo, podporo mlajšim generacijam raziskovalcev ter nadaljnji razvoj stroke.

Priznanja Biotehniške fakultete

Na slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja Biotehniške fakultete posameznikom in institucijam, ki s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju fakultete in biotehniških ved.

Priznanja so prejeli:

• dr. Tanja Bohinc (Oddelek za agronomijo),
• izr. prof. dr. Maks Merela (Oddelek za lesarstvo),
• izr. prof. dr. Mojca Korošec (Oddelek za živilstvo),
• Maja Mihičinac Kristan (Oddelek za agronomijo),
• Mateja Bregant Perić (Projektna pisarna, Dekanat),
• Andreja Škvarč (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica),
• prof. dr. Nives Ogrinc (Institut Jožef Stefan).

Slovesnost se je zaključila v prijetnem in slavnostnem vzdušju ter s skupinsko fotografijo nagrajencev in prejemnikov priznanj. Jesenkove nagrade tudi letos potrjujejo pomen znanstvene odličnosti, sodelovanja in trajnega prispevka k razvoju ved o življenju ter širše družbe.

Posnetek slavnostne prireditve Jesenkove nagrade in priznanja 2026 si lahko ogledate v spodnjem videu.