Hanami 2026 na Biotehniški fakulteti: pod cvetočimi sakurami v Ljubljani že četrtič zapored oživela japonska tradicija

Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je potekal Hanami 2026, tradicionalni japonski praznik opazovanja cvetenja češenj, ki že četrto leto zapored povezuje slovenski in japonski prostor ter poudarja pomen narave, minljivosti in trenutka.

Uvodne nagovore so imeli prof. dr. Klemen Jerina, prodekan Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Njena ekscelenca Yoshida Akiko, veleposlanica Japonske v Sloveniji, ter dekanja Biotehniške fakultete prof. dr. Marina Pintar. Prireditev je povezovala Suzana Perman.


V osrednjem delu programa sta predavala dendrolog, prof. dr. Robert Brus z Biotehniške fakultete, ki je predstavil naravno bogastvo Japonske skozi letne čase, predvsem skozi goreče barve jeseni.

Doc. dr. Nagisa Moritoki Škof s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa je je osvetlila kulturni pomen japonskih pomladnih tradicij. Osredotočila se je na 8. april kot tradicionalni japonski praznik vseh budistov, saj na ta dan obeležujejo rojstni dan Bude.

Po zaključku uradnega dela so se obiskovalci preselili v preddverje, kjer so s pomočjo sodelovanja z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji in s sodelovanjem študentov Azijskih študij na Filozofski fakulteti, potekale zanimive, interaktivne in poučne delavnice japonske kaligrafije, origamija, pomerjanje tradicionalnih oblačil.



V Dendrološkem vrtu je medtem še pozno v večer potekalo sproščeno druženje ob japonskih in slovenskih kulinaričnih dobrotah.

Ker je prireditev Hanami v Ljubljani povezovanje slovenske in japonske kulture, so organizatorji letos hudomušno presenetili s kulinarično ponudbo in namesto japonskega sushija, kot je bilo v navadi prejšnja leta, tokrat postregli s tradicionalno slovensko hrano. Na krožnikih obiskovalcev so bili naloženi: pražen krompir iz ponve Društva za priznanje praženega prompirja kot samostojne jedi, Kranjska klobasa, pečenka, zelje.


Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji je poskrbelo tudi za Sake (riževo vino) in japonski čaj.
Hanami je tudi letos na UL BF privabil številne obiskovalce (našteli smo jih preko 150), cvetoče sakure sorte Kanzan pa so ustvarile posebno vzdušje za druženje, učenje in kulturno izmenjavo.

Številni gosti so, tako kot Japonci te dni, razgrnili podloge in se družili pod cvetočimi japonskimi češnjami.

Festival je združil znanost, umetnost in japonsko kulturo ter obiskovalcem omogočil, da del japonske tradicije doživijo kar v Ljubljani.
Hanami na Biotehniški fakulteti tako ostaja prostor srečevanja znanosti, kulture in narave ter simbol sodelovanja med Slovenijo in Japonsko, ki vsako pomlad znova oživi pod cvetočimi češnjami.

*Avtorja fotografij sta Nik Erik Neubauer in Kristjan Jarni.