Kukavičji suhi travniki na Krškem polju znova oživljajo v barvah

Suhi travniki na Krškem polju se tudi letos odevajo v značilno barvitost kukavičevk in drugih zgodnje cvetočih rastlin, ki uspevajo na površinah, kjer je vegetacija v tem času še razmeroma skromna. Med najizrazitejšimi območji izstopa nekdanje letališče v Žadovinku z okolico, kjer se med kmetijskimi površinami ohranjajo ostanki pravih suhih travnikov. Te je mogoče v spomladanskem času zlahka prepoznati po sivo-rjavi barvi, ki jih ločuje od že bujno zelenih intenzivnih travnikov.

Kljub sušnim razmeram kukavičevke uspešno cvetijo, saj imajo v gomoljih zadostne zaloge hranil. V bolj vlažnih pomladih sicer zacvetijo še nekoliko prej, letošnje cvetenje pa je srednje zgodnje. Suša je razvoj nekoliko upočasnila, vendar so se rastline prav v teh dneh najlepše razcvetele.

Krško polje je bilo skozi zgodovino intenzivno obdelano, kar potrjujejo tudi katastrski zapisi, a se je na določenih območjih ohranila visoka stopnja biodiverzitete. Ta je danes ogrožena predvsem zaradi sodobnih kmetijskih praks, ki vključujejo preoravanje, gnojenje in namakanje tudi na manj primernih tleh. V preteklosti so kmetje bolj upoštevali naravne danosti in ohranjali mozaično krajino, kar je omogočalo sobivanje pridelave in naravne pestrosti.

Orchis morio bela različica (Foto: J. Bavcon)

Na območju Žadovinka danes najdemo prave stepske travnike, kjer poleg kukavičevk uspeva tudi črnikasti kosmatinec (Pulsatilla nigricans), ki pa ne prenaša pogoste košnje. Kukavičevke so v tem pogledu bolj prilagodljive, saj zaradi nizke listne rozete prenesejo tudi košnjo ali pašo. Povsem opuščeni travniki jim ne ustrezajo, saj se njihova številčnost v takih razmerah hitro zmanjša.

Orchis morio v Žadovinku (Foto: J.) Bavcon

Podobni suhi travniki se pojavljajo tudi na Krasu, kjer se sezona cvetenja kukavičevk prav tako začenja. Med najbolj razširjenimi vrstami je navadna kukavica (Orchis morio), ki se pojavlja v široki paleti barvnih odtenkov – od temno rdečih do povsem belih. Med njimi uspevajo tudi druge značilne vrste, kot so navadna mračica (Globularia punctata), pritlični petoprstnik (Potentilla pusilla) in gomoljasta zlatica (Ranunculus bulbosus).

Ophrys sphegodes (Foto: J. Bavcon)

Posebno zanimivi so predstavniki rodu Ophrys, katerih cvetovi posnemajo videz samičk nekaterih opraševalcev, s čimer privabljajo samce in omogočajo opraševanje. Tem vrstam sledijo še druge kukavičevke, kot so pogorelček (Orchis ustulata), trizoba kukavica (Orchis tridentata) in čeladasta kukavica (Orchis militaris).

Ophrys sphegodes in Orchis morio 

Za dolgoročno ohranjanje teh habitatov je ključno ustrezno upravljanje travnikov. Primer dobre prakse iz Žadovinka kaže, da lahko z dogovorom z lastniki zemljišč in prilagoditvijo načina rabe bistveno prispevamo k ohranjanju rastlinske pestrosti. Botanični vrt Univerze v Ljubljani si že vrsto let prizadeva za takšne rešitve, ki bi bile sprejemljive tako za naravo kot za lastnike zemljišč.

Ohranjanje mozaične krajine ostaja eden ključnih izzivov sodobnega prostora. Ob tem strokovnjaki poudarjajo, da je poleg kmetijske proizvodnje nujno ohraniti tudi raznolikost habitatov, ki pomembno prispevajo k biotski pestrosti.

*Pripravila: Jože Bavcon in Blanka Ravnjak, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Biotehniška fakulteta