Les prihodnosti potrebuje raziskovalce: odprto mesto za mladega raziskovalca na lesarstvu

Lesena gradnja doživlja v Sloveniji in Evropi izjemen razcvet. Vedno več objektov nastaja z nosilno leseno konstrukcijo – od individualnih hiš do večjih javnih stavb. A prav tam, kjer les ponuja trajnostno rešitev prihodnosti, se skriva tudi ključni izziv: vlaga.

Prekomerna vlaga v konstrukciji ne pomeni le estetskega problema. Pomeni tveganje za razvoj gliv, mehansko degradacijo materiala in v skrajnih primerih celo odstranitev konstrukcijskih elementov. V sodobnih, kompleksnih lesenih sistemih pa so ta tveganja še težje zaznavna – poškodbe pogosto nastajajo skrito, brez vidnih znakov.

Na Univerzi v Ljubljani, Biotehniški fakulteti, Oddelku za lesarstvo, je zato odprto mesto za mladega raziskovalca, ki bo soustvarjal rešitve na tem ključnem področju.

Raziskovanje, ki gre dlje od laboratorija

Doktorsko raziskovalno delo pod mentorstvom izr. prof. dr. Boštjana Lesarja presega klasične laboratorijske okvire.

Raziskava vključuje:

• analizo realnih lesenih konstrukcij,
• spremljanje vlažnosti in temperature na dejanskih objektih,
• napredne higrotermalne simulacije (WUFI, COMSOL),
• uporabo dinamičnih vremenskih podatkov,
• razvoj kalibracijskih modelov.

Gre za neposredno povezavo med znanostjo in prakso – med modelom in realnim objektom.

Podrobnosti razpisa najdete v Povezava na dokument PRIPONKI Odpira se v novem oknu. 

Ko se les sreča z umetno inteligenco

Eden najbolj sodobnih vidikov raziskave je uporaba strojnega učenja.

Cilj ni zgolj razumeti, kaj se dogaja v konstrukciji, temveč:

• napovedati tveganja,
• še preden pride do poškodb,
• optimizirati sanacijske ukrepe, in
• razviti sisteme za pametno upravljanje stavb.

Raziskovalec bo delal z velikimi količinami podatkov iz realnih stavbnih sistemov – kar pomeni stik z najnovejšimi pristopi na presečišču gradbeništva, lesarstva in podatkovne znanosti.

Kako “videti” vlago, ne da razdreš konstrukcijo

Poseben poudarek raziskave je razvoj nedestruktivnih metod.

To pomeni:

• zaznavanje vlage brez posega v konstrukcijo,
• uporaba georadarja (GPR),
• testiranje metod na laboratorijskih modelih in realnih objektih.

Gre za tehnologije, ki imajo velik potencial tudi v praksi – od gradbeništva do vzdrževanja stavb.

Zakaj je ta raziskava pomembna

Slovenija trenutno nima predpisov, ki bi zahtevali napredne simulacije vlage v lesenih konstrukcijah. Ta raziskava ima zato potencial, da:

• postavi nove standarde načrtovanja,
• izboljša trajnost lesenih stavb, in
• prispeva k razvoju stroke tudi širše v Evropi.

Rezultat bo znanstveno utemeljen protokol za obvladovanje vlage v lesenih stavbah – uporaben v praksi in prenosljiv tudi v druge klimatske regije.

Koga iščemo

K sodelovanju vabijo kandidate z ozadjem na področju:

• biotehniških ved,
• tehničnih smeri,
• naravoslovja.

Če vas zanima raziskovanje, delo s podatki, realni objekti in razvoj rešitev, ki imajo neposreden vpliv na prihodnost gradnje, je to priložnost za doktorski študij z jasnim ciljem in aplikativno vrednostjo.

Rok prijave je 8. maj 2026.