Študenti krajinske arhitekture UL BF med finalisti mednarodnega natečaja na Portugalskem
Kako mestu vrniti reko, ki jo je industrija izbrisala iz njegove identitete? Prav to vprašanje so na enem najpomembnejših evropskih forumov s področja krajinske arhitekture in trajnostnega razvoja prostora raziskovali študenti Oddelka za krajinsko arhitekturo UL BF, ki so se s svojo rešitvijo uvrstili med finaliste mednarodnega natečaja.
V teh dneh v portugalskem mestu Guimarães poteka 15. mednarodni “Landscape Forum”, ki ga organizira mreža LE:NOTRE Institute, ena najpomembnejših evropskih platform za izmenjavo znanja na področju krajinske arhitekture, prostorskega načrtovanja in trajnostnega razvoja prostora. Dogodek združuje raziskovalce, strokovnjake, pedagoge in študente z evropskih univerz, ki skozi interdisciplinarno sodelovanje obravnavajo aktualne prostorske in okoljske izzive sodobne družbe.
V okviru foruma je potekal tudi mednarodni študentski natečaj, namenjen raziskovanju kompleksnih krajinskih problematik sodobnih evropskih mest in regij. Natečaj se osredotoča na vprašanja trajnostne preobrazbe zgodovinskega središča Guimarãesa s kompleksno zapuščeno industrijsko dediščino, prilagajanja podnebnim spremembam ter ponovnega vzpostavljanja ravnovesja med naravnimi sistemi, kulturno dediščino in potrebami lokalnih skupnosti. Študenti so skozi natečajne rešitve raziskovali možnosti regeneracije degradiranih območij, izboljšanja odpornosti mesta ter razvoja inovativnih krajinskoarhitekturnih strategij, ki prispevajo k bolj kakovostnemu in vključujočemu bivalnemu okolju.
Na natečaju je sodelovala tudi skupina študentov Oddelka za krajinsko arhitekturo, ki se je z rešitvijo “SEGUNDA VIDA” uspešno uvrstila med finaliste. Skupino so sestavljali Zhang Bochen, Mirta Dolinšek, Vasilija Petrović, Marko Verbič in Nan Wu, delovala pa je pod mentorstvom Darje Matjašec in Nejca Florjanca. Študenti predlagajo revitalizacijo reke, ki so jo v preteklosti kanalizirali za potreba usnjarske industrije. Reka je pred tem definirala mesto, nato pa je v četrti Bairro C bila izbrisana iz identitete mesta. Študenti na treh lokacijah predlagajo ponovno odkritje reke. Njeno preoblikovanje vključuje industrijsko dediščino, ki dobiva novo vsebino. Ključna ideja je ponovna vključitev reke v mesto, ki omogoča večfunkcionalno rabo: kot ekološki koridor, kot območje zadrževanja vode v deževnih obdobjih, vpliva na mikroklimo ter omogoča uporabo različnih uporabniških skupin ter krepi ideniteto mesta.
Uvrstitev med finaliste nadaljuje uspešno prakso mednarodnega priznanja kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela oddelka ter potrjuje visoko raven znanja, kritičnega razmišljanja in ustvarjalnega pristopa naših študentov.
Sodelovanje na tovrstnih dogodkih omogoča neposredno vključevanje v mednarodni strokovni prostor, vzpostavljanje mednarodnih povezav ter pridobivanje dragocenih izkušenj v sodelovalnem in interdisciplinarnem okolju.
Dosežek študentov pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenske krajinske arhitekture v mednarodnem prostoru ter potrjuje, da mlada generacija strokovnjakov aktivno soustvarja razmislek o prihodnosti evropskih mest in trajnostnem razvoju prostora.