Prihodnost hrane: kaj prinašajo nove genomske tehnike?

V Evropskem parlamentu so tik pred sprejetjem nova zakonska pravila, ki bodo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami z manjšimi spremembami genetskega materiala, izenačile s konvencionalnimi in jih ne bo treba označevati.

• Ali gre za prvi korak k odpiranju evropskega trga gensko spremenjenim organizmom?
• Kakšne so prednosti te sodobne metode žlahtnenja?
• Zakaj temu nasprotujejo potrošniške organizacije in ali bo to uničilo ekološke kmete?

V oddaji Studio ob 17-ih na Radiu Slovenija so sogovorniki razpravljali o novih genomskih tehnikah (NGT), prihodnji evropski zakonodaji ter vprašanjih označevanja, sledljivosti in vpliva na kmetijstvo. Osrednji strokovni pogled je predstavila prof. dr. Zlata Luthar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, priznana strokovnjakinja za genetiko in genske transformacije kmetijskih rastlin ter Jesenkova nagrajenka za življensko delo.

Celotni oddaji lahko prisluhnete Zunanja povezava na TUKAJ Odpira se v novem oknu. 

Prof. dr. Zlata Luthar je pojasnila, da genski inženiring danes vključuje različne pristope – od vnosa posameznih genov v organizem do utišanja ali izreza obstoječih genov ter spreminjanja lastnega genoma rastline. Kot je poudarila, nove genomske tehnike temeljijo predvsem na spreminjanju obstoječega dednega zapisa rastline, brez nujnega vnosa genov iz drugih vrst.

Prof. dr. Zlata Luthar (prejemnica Jesenkove nagrade za življenjsko delo, Jesenkove nagrade in priznanja, marec 2026), FOTO: Željko Stevanić

V oddaji je pojasnila tudi razliko med klasičnimi gensko spremenjenimi organizmi in rastlinami, pridobljenimi z novimi genomskimi tehnikami. Klasične gensko spremenjene rastline vsebujejo gene drugih organizmov, medtem ko pri novih genomskih tehnikah raziskovalci »obstoječi genom oziroma nukleotidno zaporedje samo spreminjamo podobno kot je to s klasično mutagenezo«.

Prof. dr. Luthar je opozorila tudi, da so postopki preverjanja teh rastlin zelo strogi. »Preden je gensko spremenjena sorta ali sorta, pridobljena z novimi genskimi tehnologijami, potrjena kot sorta, ima še dve do tri leta dodatnih preverjanj – na toksičnost, alergenost … Če verjamemo tem dodatnim preverjanjem, bi jaz rekla, da so te sorte ravno tako na varni strani.«

Kot eno ključnih prednosti novih genomskih tehnik je izpostavila hitrejše prilagajanje rastlin podnebnim spremembam in boleznim. Cilj sodobnega žlahtnjenja je po njenih besedah razvoj rastlin, ki bi bile sposobne same uravnavati odzive na bolezni, škodljivce in okoljske strese, ob manjšem obsegu uporabe fitofarmacevtskih sredstev. »Dolgoročne težnje so, da bi teh dodatkov bilo čim manj in da bi rastlinski dedni zapis bil sposoben ob vsakem dražljaju iz narave sam to zregulirati.«

V razpravi je pojasnila tudi, da raziskave na področju genskega inženiringa in novih genomskih tehnik v Sloveniji potekajo predvsem v laboratorijskih pogojih v okviru domačih in evropskih raziskovalnih projektov. Ob tem je poudarila, da v Sloveniji še vedno pomembno vlogo igra tudi klasično žlahtnjenje rastlin.

Na vprašanje o patentiranju novih genomskih tehnologij je opozorila, da so tudi številne klasično požlahtnjene sorte že danes zaščitene, pri čemer imajo slovenski pridelovalci pod določenimi pogoji možnost uporabe brez licenčnin. Po njenem mnenju patentiranje posameznih genov ne pomeni nujno širokega omejevanja dostopa do rastlinskih virov.

V sklepnem delu oddaje je prof. dr. Luthar poudarila pomen strokovno pripravljenih ocen tveganja: »Ocene tveganja so tiste, ki verjetno rešujejo tako pridelovalca kot potem tudi potrošnika.«

V razpravi sta sodelovala tudi Aleš Fister iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije in Matjaž Pirc iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki sta opozorila predvsem na vprašanja označevanja, sledljivosti ter možnih vplivov nove zakonodaje na ekološko kmetovanje in zaupanje potrošnikov.