Kaj se zgodi s tlemi, ko temperature zraka dosežejo 36 °C? Gola tla se lahko segrejejo na več kot 60 °C.

 

V oddaji Zoom In na Bloomberg Adria je dr. Rok Mihelič z Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani spregovoril o vplivu ekstremnih vročinskih valov na kmetijstvo ter o možnostih prilagajanja pridelave vse pogostejšim sušnim razmeram.

 

 

Pojasnil je, da se razmere po Sloveniji razlikujejo glede na količino padavin, globino tal in njihove sposobnosti zadrževanja vode. Medtem ko letošnja letina v Prekmurju za zdaj kaže dobre obete, se posledice suše izraziteje kažejo v delih osrednje Slovenije, kjer so tla plitvejša in je bilo manj padavin.

Kot enega ključnih ukrepov je izpostavil namakanje, hkrati pa poudaril, da dolgoročno pomembno vlogo igra sprememba načina obdelave tal. Ohranitveno oziroma regenerativno kmetijstvo temelji na tem, da so tla čim več časa pokrita z rastlinami ali rastlinskimi ostanki, da se zmanjšata obdelava in obračanje tal ter da se s tem ohranjata njihova rodovitnost in sposobnost zadrževanja vode.

Po njegovih besedah se lahko gola tla ob temperaturi zraka okoli 36 °C segrejejo na več kot 60 °C, medtem ko so temperature pod zastirko bistveno nižje. Takšne razlike pomembno vplivajo na mikroorganizme v tleh, koreninski sistem rastlin in njihovo odpornost proti vročinskemu stresu.

Dr. Mihelič je poudaril tudi, da več organske snovi v tleh pomeni večjo sposobnost zadrževanja vode, manj površinskega odtekanja padavin in manjšo erozijo. Učinki takšnega načina gospodarjenja se sicer pokažejo šele po več letih, vendar dolgoročno prispevajo k večji odpornosti tal in stabilnejši pridelavi.

Ob tem je opozoril, da prehod na ohranitveno kmetijstvo od kmetov zahteva nove stroje, nova znanja in drugačen način razmišljanja. Po njegovih besedah se znanje zelo učinkovito prenaša med samimi kmeti, pomembno vlogo pa imajo tudi strokovna združenja in povezovanje na nacionalni ter evropski ravni.

Z ekonomskega vidika takšen način pridelave prinaša manj prehodov po njivah, nižjo porabo goriva in časa ter dolgoročno izboljšuje rodovitnost tal in izkoristek hranil. V prehodnem obdobju pa bi po njegovem mnenju kmetje potrebovali tudi ustrezno podporo države.

Ob zaključku pogovora je poudaril, da fakultete same ne morejo zagotoviti vseh rešitev. Ključno je sodelovanje raziskovalcev, kmetijskih svetovalcev in kmetov v t. i. živih laboratorijih, pomembno vlogo pa imajo tudi napredni kmetje – pionirji novih praks –, ki s svojimi izkušnjami pomagajo širiti znanje in spodbujati uvajanje trajnostnejših načinov kmetovanja.

#Trails4Soil  #Waste4Soil  #LivingLabs  #BloombergAdria