Škorpijon sredi Ljubljane: nevaren prišlek ali naš dolgoletni sosed?

Najdba škorpijona v kopalnici stanovanja v središču Ljubljane je presenetila stanovalca, vendar prof. dr. Rok Kostanjšek, predstojnik Katedre za zoologijo Oddelka za biologijo UL BF, pojasnjuje, da ščipalci pri nas niso nič nenavadnega. V Sloveniji poznamo deset avtohtonih vrst, najdemo pa jih skoraj po vsej državi, tudi na Rožniku in Golovcu.

skorpi

FOTO: Syrio, Wikipedia

Naši ščipalci za človeka praviloma niso nevarni. Njihov pik povzroči predvsem lokalno bolečino, primerljivo s pikom ose ali čebele, ter morebitno kratkotrajno oteklino. Piči lahko predvsem takrat, ko se počuti ogroženega oziroma nima možnosti umika.

Če ščipalca najdemo v stanovanju, ga ne prijemamo z golimi rokami. Prof. dr. Kostanjšek svetuje, da ga previdno prekrijemo s kozarcem ali drugo posodo, podstavimo list papirja in odnesemo v naravno okolje. Ščipalci so pomembni talni plenilci, saj pomagajo uravnavati številčnost drugih členonožcev, tudi nekaterih škodljivcev.

Za zdaj ni podatkov, ki bi dokazovali, da se ščipalci zaradi segrevanja podnebja v Sloveniji širijo ali da njihova številčnost narašča. Višje temperature pa lahko povečajo njihovo dejavnost, zato je mogoče, da jih ljudje pogosteje opazimo.

Ob piku je priporočljivo mesto vboda hladiti. Če se pojavijo slabost, vročina, oteženo dihanje, otekanje obraza, padec krvnega tlaka ali pospešeno bitje srca, je treba poiskati zdravniško pomoč, čeprav takšni sistemski znaki pri pikih slovenskih vrst po doslej dostopnih podatkih niso značilni.

Vir: Nina Čakarić, »V kopalnici sredi Ljubljane zagledal škorpijona! Jih bo zaradi višjih temperatur vse več?«, Slovenske novice, 26. avgust 2026. Preberite celoten članek