Na sejmu AGRA je doc. dr. Rok Mihelič pojasnil: »V dolgoletnih poljskih poskusih v različnih klimatskih okoljih ugotavljamo, da z zmanjšanjem intenzivnostjo mehanskih posegov v tla, kar je temelj ohranitvenega kmetijstva, značilno povečamo vsebnost humusa, številčnost koristnih mikroorganizmov, deževnikov in izboljšamo fizikalno-kemijske lastnosti tal, kot so obstojnost strukture, sposobnost zadrževanja rastlinam dostopne vode. Poveča se tudi dostopnost rastlin do hranil in zmanjša toplogredni izpust CO₂ in tudi N₂O.«
Hkrati pa je opozoril, da ohranitvena obdelava tal poleg prednosti v praski prinaša tudi nezaželene učinke, ki jih je potrebno preseči s prenosom že uveljavljenih dobrih praks oziroma njihovimi prilagoditvami na slovenske razmere.
Doc. dr. Rok Mihelič je pojasnil: »V okviru projekta so raziskovalke in raziskovalci razvili aplikacija za oceno pokritosti tal z rastlinskimi ostanki. Aplikacija omogoča, da s pametnimi telefoni in tabličnimi računalniki s pregledom terena ugotovimo kakšna je pokritost tal z rastlinskimi ostanki. Pri tem sodelujemo z zunanjim partnerjem, podjetjem ReFarmo.« Tla pokrita z rastlinskimi ostanki preprečujejo erozijo in čez poletje ohranjajo tla primerno vlažna in hladnejša ter s tem omogočajo življenje tudi v sušnih in vročinskih stresih.
Negativni učinek minimalnih mehanskih posegov v tla je lahko prekomerna množitev plevelov, proti čemur se borimo s prilagoditvijo kolobarja in izborom primernih kemijskih načinov zatiranja plevela.