20221115_101057

Projekt »Kmetovanje za podnebje« je prvi nadzorovani poskus uspešnosti prenosa znanja v slovenskem kmetijstvu, v katerem je sodelovalo več kot 450 govedorejskih kmetij. V poskusu so raziskovalci želeli objektivno preveriti učinek participativnih strokovnih delavnic na znanje, stališča in pripravljenost kmetov za izvedbo okolju in podnebju prijaznih praks. Pri preverjanju prenosa znanja so uporabljali napredne znanstvene metode za ocenjevanje učinka interaktivnih delavnic na znanje, odnos in namero za izvajanje podnebju prijaznih kmetijskih praks. Dr. Tanja Šumrada, vodja projekta, je še pojasnila: »Raziskava z izvedbo naključnega nadzorovanega poskusa (angl. randomized controlled trial) je podobna kot v kliničnih medicinskih študijah, kjer ciljno skupino (v našem primeru so to nosilci kmetijskih gospodarstev) naključno razporedimo v dve skupini. Ena skupina je bila v poskusu deležna svetovalne podpore, druga pa jo bo deležna šele kasneje. Primerjava odgovorov med skupinama nam omogoča neposreden uvid v to, ali svetovalna podpora prinaša zaželene učinke

Ana Novak, mlada raziskovalka s Katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo Oddelka za zootehniko, je o projektu povedala: »V poskusu smo preverjali uspešnost participativnih delavnic na temo kmetijskih praks za izboljšanje ravnanja z živinskimi gnojili in zmanjšanje izpustov dušika v okolje. Delavnice, ki jih je vodil doc. dr. Rok Mihelič iz Oddelka za agronomijo, smo organizirali na območju osrednje Slovenije in Štajerske v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskima zavodoma Ljubljana in Ptuj. Na podlagi pridobljenih izkušenj smo v projektu pripravili tudi priročnik s priporočili za organizacijo, izvedbo in vrednotenje tovrstnih delavnic v slovenskem in angleškem jeziku, ki je namenjen kmetijskim svetovalcem in drugim zainteresiranim deležnikom.« Pojasnila je, da je pri spodbujanju vedenjskih sprememb lahko pomembno orodje izobraževanje, s pomočjo katerega kmetje pridobijo nove informacije in zato lažje oziroma hitreje spremenijo svoj odnos do izbrane problematike, tudi o izpustih toplogrednih plinov. Ker večina kmetijskih izobraževanj v Sloveniji temelji na predavanjih, so se v projektu odločili preizkusiti participativne metode izobraževanja, ki postajajo vse bolj uveljavljene v tujini.

Živa Alif, doktorska študentka iz iste katedre, je predstavila poskus in prve rezultate: »Srednje velike in večje govedorejske kmetije na raziskovalnem območju, skupaj 1.875, smo naključno razporedili v poskusno in kontrolno skupino. Poskusno skupino smo povabili na delavnice in po koncu usposabljanja k izpolnitvi vprašalnika. Kontrolna skupina se delavnic ni udeležila, temveč smo jih le povabili k izpolnitvi vprašalnika. Na ta način smo iz obeh skupin zbrali več kot 400 vprašalnikov. Prvi rezultati kažejo, da so se kmetje, ki so se udeležili usposabljanj, v povprečju statistično značilno bolje odrezali pri preverjanju znanja. Izkazali so tudi večjo pripravljenost za izvedbo priporočenih kmetijskih praks na svojih kmetijah. Udeležba na usposabljanjih je imela tudi značilno pozitiven učinek na njihova stališča do predstavljenih praks, prepričanja o podnebnih spremembah, socialne norme in zaznane omejitve pri spremembi vedenja.« 

V projektu »Kmetovanje za podnebje« so tako ocenili učinkovitost interaktivnih delavnic s pomočjo naključnega nadzorovanega poskusa in demonstrirali koristnost sistematičnega vrednotenja učinkov ukrepov s pomočjo uporabe naključnega nadzorovanega poskusa. Z delavnicami in deljenjem izobraževalnih materialov tudi širši skupini 600 kmetov in kmetijskih svetovalcev upajo, da bodo vzbudili spremembo kmetijskih praks, ki bo zmanjšala izpuste toplogrednih plinov iz kmetijstva v Sloveniji.

Raziskava poteka v okviru projekta EIT Climate-KIC RIS EduEx 2022 Farming for climate: An experiment in engaging farmers in innovative group learning. in Ciljnega raziskovalnega projekta V4-2020 Pristopi in vrednotenje uspešnosti prenosa znanja na področju varstva okolja in narave v kmetijstvu, ki ga sofinancirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Javna agencija za raziskovalno dejavnost.