Akronim:

L4-4554

Oddelek:

Oddelek za agronomijo

Tip projekta:

ARIS

Vrsta projekta:

Aplikativni

Vloga na projektu:

Vodilni

Trajanje:

01.10.2022 - 30.09.2025

Vrednost projekta skupaj:

1,28 €

Vodja projekta na BF:

Trdan Stanislav

Sodelujoče RO

  • Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije

  • Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

 

Vsebinski opis projekta


V 36-mesečnem aplikativnem projektu, katerega vsebina se neposredno navezuje na 2. cilj trajnostnega razvoja (Sustainable Development Goals) Agende 2030 za trajnostni razvoj, želimo v štirih delovnih sklopih preučiti učinkovitost sočasnega delovanja okoljsko sprejemljivih načinov zatiranja izbranih gospodarsko pomembnih škodljivih žuželk, katerih zatiranje je zaradi majhnega števila dovoljenih kemičnih pripravkov ali njihove odsotnosti, odpornosti škodljivcev na insekticide, podnebnih sprememb in drugih vzrokov vse bolj oteženo. V pričujočem projektu želimo preučiti učinkovitost spremljevalnih (vmesni posevki in privabilni posevki) in prekrivnih rastlin, v kombinaciji z biotičnimi agensi (entomopatogene ogorčice in glive) oz. biotehniškimi metodami (barvne lepljive plošče in piramidne pasti z atraktanti), za zatiranje pomembnih škodljivcev krompirja, čebule in zelja. Tako je glavni namen raziskave projektne skupine, ki jo sestavljajo člani treh domačih raziskovalnih organizacij z bogatimi raziskovalnimi izkušnjami na področjih varstvo rastlin, analizna kemija in rastlinske ekologije, predvsem določitev najustreznejših kombinacij različnih okoljsko sprejemljivih načinov zatiranja strun na krompirju, čebulne muhe in tobakovega resarja na čebuli ter kapusovih bolhačev, kapusovih stenic in tobakovega resarja na zelju. V vsem primerih gre za škodljive žuželke, katerih zatiranje predstavlja domačim pridelovalcem ob uporabi obstoječih načinov pridelave velik izziv, ki mu velikokrat niso kos. Dveletni poljski poskusi bodo izvedeni na Laboratorijskem polju Biotehniške fakulteti v Ljubljani, kjer se navedeni škodljivci že več kot 20 let pojavljajo v velikem številu. V raziskavi, ki bo nadgradnja številnih predhodnih raziskav nosilca pričujočega projekta in njegovih sodelavcev, v katerih so preučevali učinkovitost nekemičnih ali alternativnih načinov zatiranja rastlinskih škodljivcev ob samostojni uporabi teh načinov, bodo uporabljene standardne metode za določanje obsega poškodb preučevanih škodljivcev in vrednotenje pridelka. Pomembno dodano vrednost pričujočega projekta bodo predstavljale tudi kemične (HPLC) analize gojenih rastlin v poskusu, katerih rezultati bodo pomembni za določevanje interakcij med vsebnostjo glukozinolatov v zelju in obsegom poškodb različnih škodljivcev zelja, med vsebnostjo alicina v čebuli ter obsegom poškodb zaradi čebulne muhe in tobakovega resarja ter med vsebnostjo a-solanina in a-kakonina v gomoljih krompirja in številom izvrtin zaradi strun. V vseh zgledih gre za rastlinske snovi, ki so v zadnjem obdobju deležne velike pozornosti na področju naravne odpornosti rastlin na škodljive organizme. Rezultati, pridobljeni v laboratoriju (kemične analize) in na prostem (poljski poskusi), bodo analizirani z ustreznim statističnim orodjem in predstavljeni v strokovnih in znanstvenih revijah ter na domačih in mednarodnih konferencah. Pričakujemo, da bodo načini zatiranja škodljivih žuželk, ki se bodo izkazali za najbolj učinkovite v naši raziskavi, v prihodnosti našli svoje mesto v sistemih varstva poljščin in vrtnin na prostem tako v Sloveniji kot v drugih državah.    

 

Faze projekta in njihova realizacija

Delovni sklop 1 – VODENJE PROJEKTA IN KOORDINACIJA (BF, IHPS, ZRC)

1.1 Vsebinsko vodenje in sestanki s partnerji

1.2 Vmesna in letna poročila

1.3 Finančno in administrativno vodenje projekta

 

Delovni sklop 2 – POLJSKI POSKUSI PREUČEVANJA  SINERGISTIČNEGA DELOVANJA OKOLJSKO SPREJEMLJIVIH NAČINOV (OSN) ZATIRANJA ŠKODLJIVCEV (BF, ZRC)

 

2.1 Preučevanje sinergističnega delovanja OSN zatiranja strun na krompirju

2.2 Preučevanje sinergističnega delovanja OSN zatiranja čebulne muhe in tobakovega resarja na čebuli

2.3 Preučevanje sinergističnega delovanja OSN zatiranja škodljivcev zelja – kapusove stenice, kapusovi bolhači in tobakov resar

 

Delovni sklop 3 – KEMIČNA ANALIZA RASTLINSKIH VRST (BF, IHPS)

3.1  Kemična analiza gomoljev krompirja

3.2 Kemična analiza čebule

3.3 Kemična analiza zelja in privabilnih rastlin

 

Delovni sklop 4 – ANALIZA REZULTATOV, PRIDOBLJENIH V LABORATORIJSKIH IN POLJSKIH RAZMERAH, Z DISEMINACIJO (BF, vsi partnerji)

4.1 Priprava preglednega članka o sinergističnem delovanju alternativnih metod v varstvu rastlin

4.2 Analiza rezultatov, pridobljenih v poljskih razmerah (BF)

4.3 Objava rezultatov v strokovnih in znanstvenih revijah, udeležba za simpozijih

4.4 Drugi načini diseminacije rezultatov