23D83562-4F52-4694-A42B-4A8709907870

V donatorski pogodbi so natančno določena razmerja med donatorjem in prejemnikom donacije. Donator se zavezuje, da bo na podlagi predračunov sofinanciral del nakupa raziskovalne opreme, ki ga fakulteta oziroma oddelki zagotavljajo z lastnih sredstev. Prejemnik donacije pa se zavezuje, da bo sredstva porabil za nakup dveh sklopov raziskovalne opreme, Programska oprema za obdelavo podatkov laserskega skeniranja in Sistem za sinhronizirano merjenje tresenja in ropota (SSMTR).

Prof. dr. Robert Brus je od podpisu donatorske pogodbe pojasnil: »S finančno podporo obeh sklopov raziskovalne opreme bomo omogočili gozdarskim izvajalskim podjetjem in javni gozdarski službi dostop do novih podatkov, pomembnih za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji. Podatki bodo uporabni neposredno na terenu in hkrati tudi primerljivi z mednarodnimi raziskavami. Nova oprema bo tako podprla nadaljnji razvoj dveh pomembnih področij na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdarke vire in z novimi spoznanji opremila tudi študente, tako za praktično in strokovno delo kot za nadaljnje raziskave.« Prodekan se je posebej zahvalil še donatorju in vsem zaposlenim na oddelku, ki so omogočili podpis donatorske pogodbe. 

 

Predstavitev raziskovalnega sklopa Programska oprema za obdelavo podatkov laserskega skeniranja

6B59445B-2938-4CBE-8CCB-E4A64B8CB0BF

Izr. prof. dr. Milan Kobal, s Katedre za krajinsko znanost in geoinformatiko Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, je pojasnil, zakaj na potrebujejo na oddelku novo programsko opremo: »Pri prijavi na razpis ARRS Paket 18, v okviru katerega je oddelek pridobil laserski skener Yellowscan Surveyor Ultra, smo računali, da bomo večji del obdelave zajetih podatkov lahko izvedli s programskimi paketi na oddelku. V tem času pa se je proizvajalec omenjenega skenerja usmeril predvsem v razvoj svoje lastne programske opreme. V sodelovanju z drugimi podjetji (npr. Applanix, Terrasolid) zdaj ponujajo celovite programske rešitve, od zajema podatkov do njihove končne oblike, prirejene za laserske skenerje, nameščene na daljinsko vodene letalnike

ED2A88D4-2DDD-484C-9444-94EE13D631B4

Glavni produkt podatkov laserskega skeniranja je georeferenciran in klasificiran oblak točk (ocenjena natančnost takšnega oblaka točk je med 5 in 10 cm), ki predstavlja površje; na neporaslih območjih so to tla, v primeru gozdov pa tudi drevesa, od katerih so se posamezni laserski žarki odbili. Z vidika gozdarstva sta zlasti pomembna dva produkta laserskega skeniranja: a) digitalni model višin ter b) digitalni model krošenjIzr. prof. dr. Milan Kobal je pojasnil potencial, ki ga za razvoj in ugled gozdarstva prinaša nov sklop raziskovalne opreme: »Gozdarstvo bo z najnaprednejšim zajemom podatkov pridobilo na kompetencah in ugledu, saj bo zagotovilo potrebne podatke za izdelavo projektne dokumentacijo, tako pri projektiranju gozdnih prometnic v zahtevnih terenskih razmerah, kar danes poteka preko klasične izmere prečnih profilov vzdolž ničelnice in predstavlja časovno zamudno in pogosto nevarno delo. Prav tako vidimo ogromen potencial uporabe te opreme pri izdelavi projektne dokumentacije za sanacijo erozijskih žarišč (npr. zemeljskih plazov ter sklanih podorov / padajočega kamenja) ter pri vseh drugih zemeljskih delih v gozdnem gradbeništvu (npr. izračun izkopanega / nasutega materiala)

 

Sistem za sinhronizirano merjenje tresenja in ropota 

Obremenitve gozdnih delavcev z ropotom in tresenjem povzročajo nepopravljive posledice za njihovo zdravje, vodijo celo do invalidnosti in nezmožnosti opravljanja gozdarskega poklica, z vsemi socialnimi, ekonomskimi in psihološkimi posledicami. Doc. dr. Anton Poje, s Katedre za gozdno tehniko in ekonomiko, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive godzne vire, je pojasnil pomen uporabe novega sklopa raziskovalne opreme: »Stalne meritve oziroma monitoring obremenitev z ropotom in tresenjem so zelo pomemben element za oblikovanje dela gozdarja, predvsem pa za izbiro tehnologij in orodij za delo v gozdu.« Ne glede na dosledno uvajanje najmodernejših tehnologij za pridobivanja lesa na oddelku realno pričakujejo, da se bo večji del gozdne proizvodnje še vedno odvijal na obstoječi način, vendar v modernejši izvedbi, torej z motorno žago, gozdarskim traktorjem in žičničarskimi napravami. 
Sistem za sinhronizirano merjenje tresenja in ropota (SSMTR) sestavljata strojna in programska oprema, ki  v primerjavi z drugimi sistemi omogoča sočasen in večdimenzionalen zajem podatkov o obremenitvah delavcev s tresenjem in ropotom. Doc. dr. Anton Poje je pojasnil: »Pri gozdnem delavcu sekaču lahko sočasno merimo obremenitve s tresenjem na sprednjem in zadnjem ročaju motorne žage v vseh treh smereh (6 kanalov) in obremenitev z ropotom (1 kanal), kar je skladno z mednarodnimi ISO standardi. Podobno nam sistem omogoča merjenje obremenitev s tresenjem operaterjev gozdarskih strojev sočasno na treh mestih, sedež – naslonjalo - tla (9 kanalov), in ropota (1 kanal).« Pojasnil je tudi, da nov sklop raziskovalne opreme s prilagoditvami in nadgradnjo omogoča tudi zajem podatkov drugih parametrov, kot so npr. hitrost vrtenja. Prednost sistema je tudi v njegovi majhni masi in robustnosti, kar omogoča delo na terenu in v vseh vremenskih razmerah.