DELO Sobotna priloga, 6.8.2022
Prof. dr. Maja Jurc in Vasja Leban z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire v prispevku predstavljata zgodovino gozdov in gozdarstva na Krasu, vlogo črnega bora pri ponovni ogozditvi v 19. stoletju ter pomen sodelovanja pri reševanju okoljskih problemov.
"V GGO Sežana je velik delež avtohtonih gozdov v inicialni fazi, kar je uspeh sonaravnega in trajnostnega gospodarjena z gozdovi v Sloveniji. Glavni cilji gozdarske stroke je zagotoviti nadaljnji sukcesijski razvoj pionirskih naravnih gozdov z rastišču primerni drevesni sestavi in zgradbi, ob hkratnem varovanju gozdov pred naravnimi nesrečami, kot so gozdni požari. Prav tako je potrebno pri gospodarjenju z gozdovi upoštevati ohranjanje in povečanje biotske pestrosti organizmov v celotnem ekosistemu, zdravje gozda pri pojavih novih ekonomsko škodljivih organizmov za drevje (bolezni in škodljive žuželke) ter vključiti kontrolo živalske komponente v lovsko upravljavskem načrtu za Primorsko LUO. Potrebno bo zagotoviti proizvodnjo lesa in ohranjanje ugodnega stanja voda. Zato je usmerjanje gospodarjenja z gozdovi na Krasu še bolj zahtevna naloga kot je bila sama ogozditev. Zahteva veliko skupnega strokovnega dela gozdarske in agronomske stroke, ekonomistov, varstvenikov narave in drugih strok pri oceni primernosti sedanje gozdnatosti, vračanju tradicionalnih kmetijskih panog (kot je npr. kontrolirana paša drobnice-predvsem ovac), uvajanju kmetijsko-gozdarskega sistema (agroforestry), naravi prijaznega turizma idr. Predvsem je pomembno, da se s širšim družbenim konsenzom določi, kje na krasu naj bo gozd, kje kmetijska dejavnost, kje poselitev in industrija. Preobrazba gozdov, še posebej po velikih požarih, ter vključevanje drugih rab tal, bo trajala verjetno več desetletij. Primer sanacije Krasa bi bil z uspešno izvedbo lahko primer družbi, kako naj umno ravna z okoljem."
Povezava do prispevka.