Akronim:

J7-3154

Številka pogodbe:

J7-3154

Oddelek:

Oddelek za zootehniko

Tip projekta:

ARIS

Vrsta projekta:

Temeljni

Vloga na projektu:

Vodilni

Financiranje:

Trajanje:

01.10.2021 - 30.09.2024

Vrednost projekta skupaj:

1,38 FTE

Vodja projekta na BF:

Zupan Šemrov Manja

Vsebinski opis projekta

Sedanji rejski program za lipicance temelji na opisnem ocenjevanju in metodi linearnega ocenjevanja. Gre za subjektiven način ocenjevanja, pri katerem se zbirajo opisi za nekaj globalno opredeljenih lastnosti in fenotipi selekcionirajo glede na rejske standarde. V protokolih za ocenjevanje osebnosti konj je bil dosežen določen napredek, vendar je bil postopek počasen, drag in zanesljive metode za praktično uporabo še niso bile predlagane. Trenutno obstajajo štiri metode: metoda ocenjevanja osebnosti na podlagi vprašalnikov, testi obnašanja, ocena osebnosti na podlagi srčnega utripa in metoda razvrščanja po anatomskih značilnostih. Večina raziskovalcev uporablja eno ali dve metodi, zaradi česar lahko sklepamo, da se pri obravnavi razlik med posameznimi oblikami obnašanja in različnimi situacijami ne poslužujejo večnamenskega pristopa. Vedno bolj se dokazuje tudi genetski vpliv na osebnost in biomehaniko, vendar obstajajo nejasnosti glede kompleksnih interakcij med geni in okoljem, ki oblikujejo osebnost, psihološke motnje in učinkovitost gibanja. Tretji problem predstavljajo metode ocenjevanja oblike telesa, ki so sestavljene iz mnogih subjektivno opredeljenih lastnosti brez ustreznih informacij o njihovi dejanski pomembnosti. S ciljem po zanesljivejšem zbiranju podatkov znotraj rejskih programov, bo naša študija temeljila na že opravljeni predhodni študiji na 35 lipicancih. Pri njih je bila med drugim ugotovljena korelacija med kardiovaskularno aktivnostjo (srčnim utripom) in anatomskimi značilnostmi (tj. obsegom svitka prednje leve noge in razdaljo med ušesi) ter med stopnjo plašnostjo in anatomskimi značilnostmi (tj. nižjim kotom nosnice ali širino ušes). Sedaj načrtujemo študijo z 200 slovenskimi lipicanci s Kobilarne Lipica. Kardiovaskularne parametre bomo merili z uporabo merilca srčnega utripa Polar V800 in ročne ure in sicer s pomočjo srčnega utripa v mirovanju, v času aktivnosti (med hojo, kasom in galopom) in med testi obnašanja. Z video kamero bomo spremljali obnašanje konj v štirih testih obnašanja, povezanih z izražanjem plašnosti, ki se bodo ponovili dvakrat v dveh ločenih dnevih. Pri testu s pasivno osebo bo konj lahko prosti pričel z interakcijo z negibnim in neznanim vodnikom. Pri testu z dežnikom bo vodnik konja vodil skozi prehod, sestavljen iz dveh enakih dežnikov. Pri testu spuščanja žoge, bo vodnik popeljal konja mimo rampe z modro žogo, ki se bo spustila mimo konja. Pri testu z vrečko bo pomočnik 60 sekund premikal bič, na katerem bo plastična vrečka, medtem ko bo konj oddaljen 5 m od asistenta. Z namenom ocenjevanja anatomskih značilnosti lipicanskih konj, s pomočjo katerih bi si pomagali pri bolj zanesljivem in manj subjektivnem ocenjevanju in opredelitvi osebnostnih lastnosti, kot je plašnost, bomo zbrali 138 anatomskih meritev na obeh straneh glave in telesa z uporabo treh različnih pristopov: krojaškega traku, merilne palice in računalniškega programa (tpsDig232 in CoordGen8). V naslednjem koraku, z namenom raziskanjabiomehanične sposobnosti posameznega konja, bomo izmerili gibanje okončin v 2D varianti z uporabo preprostega sistema, ki temelji na točkah. Genetsko ozadje ocenjenih fenotipskih lastnosti bomo analizirali z uporabo GGP Equine Plus 72K SNP čipa, ki nam bo omogočil genotipizacijo vseh 200 preučevanih konj. Genomski asociacijski pristop nam bo omogočil identifikacijo genomskih odsekov, ki so povezani z izoblikovanjem fizioloških in anatomskih lastnosti ter značilnosti obnašanja. Predlagani interdisciplinarni projekt združuje genomske analize z bioinformacijskim pristopom za rudarjenje podatkov v specializiranih zbirkah podatkov z metodologijo razvrščanja, ki temelji na lastnostih obnašanja in anatomskih ter fizioloških lastnostih. Naš glavni cilj je z uporabo zahtevnih statističnih metod ovrednotiti različne metode za določanje osebnostnih lastnosti konja, s poudarkom na plašnosti, da bi našli najmanj subjektivno in čim bolj zanesljivo metodo, ki jo je mogoče uporabiti v praksi.

 

Faze projekta in njihova realizacija

 

Trileten projekt imenovan »Povezovanje želenih fenotipskih lastnosti na podlagi meritev obnašanja in anatomskih ter fizioloških lastnosti z genetskimi markerji pri lipicancih« bo potekal v Lipici in vključeval 200 lipicancev. Razdeljen bo v štiri faze, z začetkom v oktobru 2021.

  • Prva faza projekta bo trajala prva dva meseca. Pričela se bo s sestanki skupine, znotraj katerih se bo skupino seznanilo s postopki in metodologijo testiranj in meritev, ter porazdelilo nadaljnjo delo. Pripravil se bo akronim in logotip za spletno stran ter seznam vseh potrebnih pripomočkov in materiala ter pričelo z dobavo. Napisani bodo obrazci za ocenjevanje obnašanja ter protokoli za različne meritve in testiranja. Sledilo bo pred-testiranje, kjer se bo opravila popolna izvedba osebnostnih, fizioloških in anatomskih meritev na dveh konjih. Na podlagi opažanj in posnetkov pred-testiranja se bo dokončno pripravilo vse podrobnosti za glavno testiranje, ki bo potekalo v naslednji fazi.
     
  • Druga faza se bo pričela v decembru 2021 in trajala 10 mesecev (do septembra 2022). Znotraj te faze bo skupina izvajala raziskavo na lokaciji. Meritve srčnega utripa in variabilnosti konja v mirovanju ter merjenje temperature se bo izvajalo predvidoma 7 mesecev, anatomske meritve telesa in glave konj predvidoma 2 meseca, fotografiranje glave konj ter zbiranje DNK vzorcev pa 2 tedna.
     
  • Sledila bo tretja faza, ki se bo pričela septembra 2022 in trajala 9,5 mesecev (do maja 2023). Znotraj te faze se bodo 5 mesecev izvajali testi obnašanja, fiziološke meritve srčnega utripa in variabilnosti v gibanju predvidoma 1,5 meseca ter biomehanske meritve predvidoma 3 mesece.

Naloge iz prve faze, predvsem priprava pripomočkov in seznanjanje z metodologijo, se bodo izvajale tudi znotraj druge faze pred vsako novo aktivnostjo (npr. pred začetkom testov obnašanja, pred biomehaničnimi meritvami, itd.). Znotraj druge in tretje faze se bo izvajala tudi sprotna statistična analiza zbranih podatkov.

  • Zadnja, četrta faza, ki bo vključevala pisanje raziskovalne dokumentacije, pisanje znanstvenih člankov in končno predstavitev rezultatov, se bo opravila po zaključku vseh meritev in testiranj. Zadnji meseci bo tako namenjeni izključno diseminaciji rezultatov.

Partnerji v projektu