Raziskovalni projekti

Vsebinski opis projekta

V zadnjih desetletjih so evropski gozdovi pod številnimi pritiski zaradi globalizacije in klimatskih sprememb. Negativni dejavniki vplivajo na vse funkcije gozdov, kot so proizvodne, ekološke in socialne. Poleg velikih izgub lesa se negativen vpliv kaže tudi v slabši stabilnosti in zmanjšani odpornosti gozdov. Na gozdove pri nas imajo velik negativen vpliv predvsem suše, žledolomi in vetrolomi, ki so praviloma vzročno-posledično povezani s namnožitvijo smrekovih podlubnikov. Proti podlubnikom pri nas uporabljamo integralno metodo varstva gozdov pred podlubniki, ki združuje več različnih ukrepov, ki delujejo preprečevalno, preprečevalno-zatiralno in zatiralno.

V izogib velikopovršinskim izbruhom podlubnikov po večjih naravnih ujmah, je treba poškodovana drevesa v najkrajšem možnem času posekati in odstraniti iz gozda. Izkazalo se je, da je to ključno za preprečevanje namnožitev smrekovih podlubnikov. Prav tako je pomembno čim zgodnejše odkrivanje s podlubniki napadenih dreves, njihov pravočasen posek in odstranitev vsega napadenega materiala iz gozda, preden podlubniki izletijo iz skorje. V primeru obsežnih naravnih ujm je spravilo poškodovanega drevja močno upočasnjeno zaradi velikih količin lesa, omejitev delovne sile in zasičenosti trga z lesom. V takih razmerah se pogosto zgodi, da sečnim ostankom izvajalci ne namenjajo veliko pozornosti in jih pustijo v gozdu neurejene. Vendar pa velike količine sečnih ostankov, ki ostanejo v gozdu, lahko predstavljajo znaten vir podlubnikov in tveganje za pojav oz. širjenje namnožitev.

Ravnanje s sečnimi ostanki oziroma izvajanje gozdnega reda med drugim pomeni, da s sečnimi ostanki ravnamo na način, da onemogočimo oz. preprečimo razvoj škodljivih organizmov, zlasti podlubnikov. V evropskem prostoru se s sečnimi ostanki ravna v glavnem na dva načina. V enem primeru se veje in vrhači zlagajo v kupe z debelejšimi konci obrnjenimi navznoter – tako zlaganje naj bi onemogočalo naselitev osmerozobega smrekovega lubadarja v veje in vrhače, ki ostanejo v gozdu. V drugem primeru pa se veje in vrhači razprostrejo po tleh – tako razporejene veje in vrhači naj bi se hitro izsušili in zaradi tega postali neprimerni za naselitev podlubnikov. Vendar pa ni znano, kako okoljske razmere na različnih mikrolokacijah vplivajo na učinkovitost teh dveh načinov za preprečevanje napadov in namnožitev smrekovih podlubnikov.

V predlaganem projektu bo naš glavni cilj ugotoviti učinkovitost različnih pristopov pri izvajanju gozdnega reda za preprečevanje namnožitev smrekovih podlubnikov. Učinkovitost različnih načinov izvajanja gozdnega reda bomo spremljali z uporabo najbolj učinkovitega feromonskega pripravka in pasti. Izdelali bomo navodila za učinkovito izvajanje gozdnega reda za preprečevanje namnožitev podlubnikov v različnih klimatskih in geografskih pogojih. Eden od izzivov, ki nas čaka, je sodelovanje z izvajalci in lastniki gozdov, zato bomo temu segmentu v projektu posvetili posebno pozornost.

Podrobnejši cilji, ki jih bomo zasledovali tekom projekta, so: 1. ugotoviti pomen sečnih ostankov po sečnji za nadaljnje izbruhe smrekovih podlubnikov; 2. ugotoviti vpliv geografskih in podnebnih dejavnikov ter različnih pristopov gozdnega reda za zmanjševanje tveganj za nadaljnje izbruhe podlubnikov; 3.     ugotoviti pomen odpadle skorje napadenih dreves kot vira smrekovih podlubnikov za naslednjo sezono s pomočjo ugotavljanja pravočasne izdelave lubadark poletnega napada smrekovih podlubnikov na pojav žarišč smrekovih podlubnikov v naslednji sezoni; 4. spremljanje učinkovitosti gozdnega reda za preprečevanje namnožitev podlubnikov z uporabo pasti in feromonov, ki so se izkazali kot najbolj učinkoviti za spremljanje smrekovih podlubnikov za potrebe napovedovanja namnožitev;  5.                usposobljenost izvajalcev gozdnih del za izvajanje primernega gozdnega reda po sanitarnih sečnjah zaradi smrekovih podlubnikov; 6. pripraviti predlog sprememb pravne ureditve za področje gozdnega reda.

Cilji

V okviru predlaganega projekta želimo doseči naslednje cilje:

• ugotoviti pomen sečnih ostankov po sečnji za nadaljnje izbruhe smrekovih podlubnikov;
• ugotoviti vpliv geografskih in podnebnih dejavnikov ter različnih pristopov gozdnega reda za zmanjševanje tveganj za nadaljnje izbruhe podlubnikov;
• ugotoviti pomen odpadle skorje napadenih dreves kot vira smrekovih podlubnikov za naslednjo sezono s pomočjo ugotavljanja pravočasne izdelave lubadark poletnega napada smrekovih podlubnikov na pojav žarišč smrekovih podlubnikov v naslednji sezoni;
• spremljanje učinkovitosti gozdnega reda za preprečevanje prenamnožitev podlubnikov z uporabo pasti in feromonov, ki so se izkazali kot najbolj učinkoviti za spremljanje smrekovih podlubnikov za potrebe napovedovanja prenamnožitev; 
• usposobljenost izvajalcev gozdnih del za izvajanje primernega gozdnega reda po sanitarnih sečnjah zaradi smrekovih podlubnikov;
• pripraviti predlog sprememb pravne ureditve za področje gozdnega reda.

Faze projekta in njihova realizacija

DS1: Gozdni red

DS2: Pomen odpadle skorje s podlubniki napadenih smrek kot vira smrekovih podlubnikov v naslednji sezoni

DS3: Seminarji in navodilo

DS4: Predlog sprememb pravne ureditve za področje gozdnega reda v skladu z ugotovitvami projekta

DS5: Organizacija projekta