Umetnost in znanost sta bili že od nekdaj tesno prepleteni, saj so številna umetniška dela izhajala iz naravoslovnih odkritij, hkrati pa je tudi umetnost podžigala željo po boljšem poznavanju sveta. Od vseh znanstvenih področij je morda prav laboratorijska biologija najbolj korenito vplivala na razvoj evropske vizualne umetnosti. V srednjem veku so nekateri mikrobi povzročali številne epidemične bolezni, upodobljene na mnogih znamenitih umetniških delih svetovnih mojstrov. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bil znanstveni in tehnični napredek na vrhuncu. Izboljšave mikroskopa so omogočile raziskovanje prej nevidnih mikroorganizmov. Mladi ambiciozni umetniki, naveličani izrabljenih motivov takrat uveljavljenega historizma, so skozi mikroskop uzrli popolnoma nove oblike. Te so danes tudi relativno dobro matematično opisane. Posebne zasluge pri tem ima nemški naravoslovec in umetnik Ernst Haeckel. S svojim delom Umetnostne podobe narave (Kunstformen der Natur) je uspel na izviren način približati naravne oblike mikrobov in drugih organizmov širši javnosti. Iz tega dela so zajemali in še vedno zajemajo navdih številni pomembni umetniki in znanstveniki. Potencial mikrobov kot slikarskega medija je prvi prepoznal nobelovec Alexander Fleming. Kasneje se je iz tega razvilo zelo dinamično znanstveno-umetniško področje bioumetnosti oz. BioArta. Vse to odraža pomen širokega pogleda in interdisciplinarnega pristopa za doseganje prelomnih znanstvenih in umetniških rezultatov.

Lepo vabljeni na spletno poljudnoznanstveno predavanje, ki bo potekalo v torek, 23. februarja, ob 19. uri. Nastopil bo Tim Prezelj, ASEF Fellow 2020 in magister molekulske in funkcionalne biologije.

Na predavanje se je treba predhodno prijaviti, in sicer najpozneje eno uro pred začetkom predavanja na povezavi.

Tim Prezelj je diplomiral iz mikrobiologije in nato magistriral iz molekulske in funkcionalne biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vzporedno je študiral tudi kognitivne znanosti, veliko pa se je izobraževal tudi v tujini – predvsem v Nemčiji, Italiji in Avstriji. Pred kratkim je prek ASEF štipendijskega programa zaključil raziskovalni obisk na Univerzi na Dunaju, kjer je deloval pod mentorstvom prof. dr. Mihaele Pavličev. Tam bo svojo izobraževalno pot tudi nadaljeval, in sicer začenja z doktorskim študijem evolucijske in teoretske biologije. Raziskovalno se je dolgo posvečal molekularni biologiji, imunologiji in evoluciji raka. Zadnja leta se bolj intenzivno ukvarja z evolucijsko psihologijo in nevrologijo spola in spolne identitete, religije ter estetike. Zanima se tudi za umetnostno zgodovino ter se trudi povezovati naravoslovne znanosti s humanizmom. Pri tem mu poseben izziv predstavljajo nova interdisciplinarna področja, kot sta nevro- in psihoestetika.

Serija poljudnoznanstvenih predavanj ASEF mladi umi želi povezati v tujini pridobljeno znanje mladih z lokalnim okoljem. ASEF se v projektu povezuje z lokalnimi organizacijami in institucijami, ki delujejo v krajih, od koder prihajajo mladi predavatelji in predavateljice. V okviru tega dogodka se je ASEF povezal Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik, v katero je mladi predavatelj vedno rad zahajal.