Akronim:

V4-2527

Oddelek:

Oddelek za krajinsko arhitekturo

Tip projekta:

ARIS

Vrsta projekta:

CRP

Vloga na projektu:

Vodilni

Financiranje:

ARIS MNVP - Ministrstvo za naravne vire in prostor

Trajanje:

01.09.2025 - 29.02.2028

Vrednost sofinancerja:

125.000,00 €

Vrednost projekta skupaj:

250.000,00 €

Vodja projekta na BF:

Penko Seidl Nadja

Vsebinski opis projekta 

Spremljanje pritiskov in obremenitev, ki spreminjajo krajine in spremljanje sprememb sta del zavez Evropske konvencije o krajini – EKK (Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o krajini, 2003), vendar je v praksi spremljanje stanja krajine pogosto zreducirano na enega ali nekaj kvalitativnih indikatorjev v okviru okoljskih presoj, kot sta »kakovost krajine« in »zaznavna vrednost«. Kompleksni značaj krajin, ki ga tvorijo fizični in zaznavni vidiki, zahteva celovit in raznolikim krajinam prilagodljiv aplikativen okvir za spremljanje stanja krajine.

Povod za to raziskavo je predvsem: (1) pomanjkanje metod in kazalnikov, s katerimi bi opisali kompleksnost krajine in sprememb, ki se odvijajo v njej, ob hkratnem povečanem zanimanju za to tematiko, ki se kaže tudi v številu raziskav na tem področju, ter (2) zahteve EKK po vzpostavitvi (nacionalnih) sistemov za spremljanje stanja krajine. Glavni cilj projekta je razviti celovito metodologijo za spremljanje stanja krajine v Sloveniji, ki bo: (1) omogočala periodično spremljanje stanja krajine ter (2) služila kot vir informacij za pripravo Poročila o prostorskem razvoju. V nalogi bo preverjeno tudi, ali je mogoče v okvir sistema spremljanja krajine vključiti posamezne kazalnike iz Uredbe o obnovi narave (Uredba (EU) 2024/1991).

Projekt se bo začel s pregledom znanstvene literature in obstoječih metod spremljanja stanja krajine, za identifikacijo ključnih tem, ki jih mora vključevati sistem spremljanja stanja krajine ter za oblikovanje seznama relevantnih kazalnikov. Poudarek bo na odnosu med tremi pristopi, ki jih lahko opišemo s tremi skupinami kazalnikov. Prva skupina kazalnikov je »osnovana na podatkih« in bo interpretirana s pomočjo geografskega informacijskega sistema. Kjer bo to mogoče in smiselno, bodo za analizo in interpretacijo podatkov uporabljene metode strojnega učenja. Druga skupina kazalnikov temelji na strokovni oceni, ki združuje rezultate iz prve skupine kazalnikov in terenskega dela, s katerim naslavlja zaznavo krajine, ki je zgolj z analizo in interpretacijo podatkov ni mogoče zajeti. Tretja skupina kazalnikov bo vključevala javno mnenje kot metodo za razumevanje kulturnega pomena krajine ter pomena in/ali sprejemljivosti sprememb. Poseben poudarek bo na učinkovitem in preglednem načinu združevanja kazalnikov v celovito, a robustno metodologijo, ki bo omogočala spremljanje zgradbe, pomena in funkcije krajine.

Metodologija bo preizkušena na delavnici s strokovnjaki in na izbranih območjih v Sloveniji ter kasneje dopolnjena. Za dosego stroškovne učinkovitosti in ponovljivosti metode bomo analizirali korelacijo in zamenljivost med posameznimi kazalniki. Medtem ko bomo kazalnike, ki so osnovani na podatkovnih slojih testirali na širših območjih (celotno slovensko ozemlje ali izbrane krajinske enote), bo strokovna presoja izvedena znotraj izbranih krajinskih podenot, določenih v okviru projekta Prenova Regionalne razdelitve krajinskih tipov in izjemnih krajin v Sloveniji ter njihova digitalizacija (Golobič idr., 2024). Pilotna območja bodo zajemala različne krajinske tipe in procese, ki te krajine spreminjajo.

Raziskava bo ustvarila temeljno znanje o možnostih kvantitativnega in kvalitativnega opisa krajine kot kompleksnega fenomena na presečišču med fizičnim prostorom, družbeno konstrukcijo (tega prostora) in subjektivnim dojemanjem posameznikov. Ker je krajina zelo pogosta tema javnih politik, bodo rezultati projekta družbeno izjemno pomembni s številnimi možnostmi za nadaljnjo uporabo. Na osnovi predlagane metode bo omogočeno periodično spremljanje krajine. Spremljanje stanja krajine lahko postane eno od izhodišč za pripravo Poročila o prostorskem razvoju, podatki bodo uporabni v strokovnih podlagah za prostorske akte, okoljskih presojah ter v posameznih sektorskih politikah.

 

Sestava projektne skupine 

UL BF

ZRC SAZU

UIRS

 

Faze projekta in njihova realizacija 

DS1: Vsebinjenje in izhodišča                      

            DS1.1: Teoretični okvir in terminologija       

            DS1.2: Analiza sistemov spremljanja stanja krajine           

            DS1.3: Analiza in ocena uporabnosti obstoječih kazalnikov           

DS2: Zasnova sistema spremljanja stanja krajine              

            DS2.1: Prvi osnutek metode 

            DS2.2: Testiranje, vrednotenje in dopolnitev metode         

            DS2.3: Vrednotenje ustreznosti kazalnikov in korelacije med kazalniki     

            DS2.4 : Predlog končne metode      

DS3: Razvoj indikatorjev, osnovanih na podatkih               

            DS3.1: Zbiranje in sinhronizacija geoinformacijskih podatkov        

            DS3.2: Izračun kazalnikov iz geoinformacijskih podatkov  

            DS3.3: Ocena in izbor kazalnikov za spremljanje stanja krajine    

DS4: Razvoj kazalnikov, osnovanih na strokovni presoji in javnem mnenju                     

            DS4.1: Izbor in vrednotenje kazalnikov, osnovanih na zaznavi krajine      

            DS4.2: Izbor pilotnih območij za testiranje kazalnikov        

            DS4.3: Ugotavljanje stanja (in/ali sprememb) v krajini na osnovi ekspertnih kazalnikov      

            DS4.4: Ugotavljanje stanja krajine na osnovi javnomnenjske raziskave     

DS5: Koordinacija projekta in diseminacija rezultatov                    

            DS5.1: Koordinacija projekta

            DS5.2: Poročila, delavnica, predstavitev     

            DS5.3: Komunikacija s širšo javnostjo         

            DS5.4: Preverjanje uporabnosti rezultatov in njihova diseminacija

 

Partnerji v projektu