Ikona iskalnik Ikona iskalnik
Gumb išči

Zgodovina


Zgodovina Biotehniške fakultete

Začetek delovanja Biotehniške fakultete povezujemo z ustanovitvijo Agronomske fakultete, ki jo je na slovesnosti v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani dne 11. 10. 1947 ustoličil tedanji rektor akademik prof. dr. Anton Melik. Pa vendar nekateri programi, ki sedaj potekajo na fakulteti, segajo daleč nazaj v preteklost, študij biologije se je na Univerzi v Ljubljani začel leta 1919, Botanični vrt Univerze v Ljubljani pa deluje vse od leta 1810.

Agronomska fakulteta je v nekaj naslednjih letih dopolnjevala svojo dejavnost in se v letu 1949 preimenovala v Agronomsko in gozdarsko fakulteto ter v letu 1953 v Fakulteto za kmetijstvo, gozdarstvo in veterinarstvo.

Leta 1961 se fakulteta preimenuje v Biotehniško fakulteto, saj je razvoj različnih strok širšega biotehniškega področja izkazoval potrebo tudi po novih študijskih programih. Tako so poleg oddelkov za biologijo, agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo nastali še oddelki za lesarstvo, živilsko tehnologijo in živinorejo ter leta 1996 še oddelek za krajinsko arhitekturo.

Leta 1990 se je odcepitev Oddelka za veterino in se preoblikoval v Veterinarsko fakulteto.
Z zakonom o visokem šolstvu v letu 1993 in odlokom o preoblikovanju Univerze v letu 1994 so se ohranile organizacijske oblike, spremenil pa se je pravni status tako oddelkov, ki so se soglasno odločili, da ostanejo skupaj na Biotehniški fakulteti in fakultete.

Po osamosvojitvi Slovenije so bili med najpomembnejšimi dogodki na BF odprtje Biološkega središča, uvedba medoddelčnega univerzitetnega dodiplomskega študija mikrobiologije, nova študijska področja, ustanovitev oddelka za krajinsko arhitekturo, uvedba medfakultetnega podiplomskega študija Varstvo naravne dediščine, enovitega podiplomskega študija Bioloških in biotehniških znanosti, medoddelčnega univerzitetnega dodiplomskega študija biotehnologije, bolonjska prenova študijev, interdisciplinarni doktorski študij Bioznanosti s sloganom: Znanost o življenju – znanje za življenje, zgraditev prizidka za dekanat, knjižnice ter veliko predavalnico in lesenega prizidka na oddelku za lesarstvo z novimi laboratoriji ter selitev vseh sodelavcev oddelka na eno lokacijo.

Sedanji razvoj znanosti in tehnologij, še bolj pa bo to v prihodnje, zahteva stalno dopolnjevanje študijskih področij fakultete z novimi študijskimi programi in razširjanje obstoječih ter poglabljanje področij, kot so trajnostno gospodarjenje z obnovljivimi naravnimi viri, varstvo okolja, varstvo narave in naravne dediščine, podnebne spremembe, samooskrba s hrano, bioinformatika, ekonomika naravnih virov, razvoj podeželja in druga področja, povezana z vedami o življenju. Vsaka fakulteta mora imeti za pouk in za raziskovalno delo svojo knjižnico. Ta izhodišča spremljajo BF skozi njen celotni razvoj.

Povzeto po Zborniku Sedemdesetletnica Biotehniške fakultete na povezavi

Zgodovina Biotehniške fakultete v številkah

Dekani Biotehniške fakultete od ustanovitve do danes

 

Zgodovina Biotehniške fakultete v številkah

1810 Ustanovitev botaničnega vrta; od leta 1919 je botanični vrt v sestavi Univerze v Ljubljani ter je pedagoška in raziskovalna enota oddelka za biologijo.

1919 Študij biologije; ustanovljeni sta bili katedra za zoologijo in katedra za botaniko z botaničnim vrtom (Botanični in Zoološki inštitut); predlog za ustanovitev študija agronomije ni uspel.

1938 Prof. dr. Jovan Hadži, profesor za zoologijo, je bil 7. oktobra 1938 izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

1947 Agronomska fakulteta – Uredba vlade LR Slovenije z dne 8. maja 1947; slovesno jo je dne 11. oktobra 1947 odprl rektor Univerze v Ljubljani akademik prof. dr. Anton Melik; prvi dekan: prof. ing. Alfonz Pirc; študij agronomije; prostori: Kmetijski znanstveni zavod Slovenije, Alojzijevišče, državno posestvo Bokalce …; Centralna biotehniška knjižnica (CBK) je nastala leta 1947 z ustanovitvijo Agronomske fakultete.

1948 Ustanovitev Komisije za slovensko kmetijsko terminologijo.

1949 Agronomska in gozdarska fakulteta – Uredba vlade LR Slovenije z dne 13. avgusta 1949; oddelka za agronomijo in gozdarstvo; študij gozdarstva; Agronomska in gozdarska fakulteta postane samostojna fakulteta – Uredba o ustanovitvi, ureditvi in delu samostojne Agronomske in gozdarske fakultete v Ljubljani z dne 23. decembra 1949; gozdarska knjižnica deluje v okviru treh ustanov: Gozdarskega inštituta Slovenije, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF ter Zavoda za gozdove Slovenije.

1951 Selitev na Krekov trg.

1953 Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo – Uredba vlade LR Slovenije z dne 12. 6. 1953; oddelki za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo; študij veterinarstva (prvi vpis v študijskem letu 1956/57). 1954 Odlok vlade LR Slovenije z dne 25. 9.

1954 – vključitev samostojne fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Univerzo v Ljubljani.

1957 Prvi dekan Agronomske fakultete prof. ing. Alfonz Pirc je zapisal, da ima fakulteta prvo nalogo v sodobnem akademskem pouku, ki mora biti povezan z raziskovalnim delom in gospodarstvom (prakso).

1958 Poleti 1958 je bil izdelan investicijski program izgradnje Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo – Biotehniško središče pod Rožnikom ob Glinščici in je čas začetkov gradenj; v Biotehniškem središču so prostori dekanata in CBK (1990, 2010) ter predavalnice, laboratoriji, knjižnice, pedagoške in raziskovalne enote oddelkov za agronomijo (1969, 1990), biologijo z botaničnim vrtom (1993, 1997), gozdarstvo in gozdne obnovljive vire (1961, 2003), krajinsko arhitekturo (1969, 1990, 2010), lesarstvo (1985, 2015) in živilstvo (1969, 2010, 2016). Na oddelku za zootehniko so bile opravljene adaptacije in preselitev Inštituta za mlekarstvo – (1975–1992).

1960 Oddelek za biologijo je bil dodeljen na Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo – zakon o preosnovanju nekaterih fakultet Univerze v Ljubljani z dne 24. 6. 1960; na študiju agronomije je bila vpeljana študijska smer za živinorejo; prvi zagovor doktorske disertacije – 9. 1. 1960, prof. dr. Franc Ločniškar (agronomske znanosti); splošna študijska reforma – stopenjski študij; vpisani prvi izredni študentje.

1961 Biotehniška fakulteta – Zakon o preimenovanju nekaterih fakultet v sestavu Univerze v Ljubljani z dne 28. 9. 1961; oddelki: agronomija, biologija, gozdarstvo in veterinarstvo; študiji: agronomija, v katero sta bili vključeni samostojni smeri za živilsko tehnologijo in živinorejo, biologija, gozdarstvo in veterinarstvo; prvi vpisi na podiplomski magistrski študij; BF je skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije ustanovila Kmetijski poskusni center Jable.

1962 Pri študiju gozdarstva je bila vpeljana študijska smer lesarstvo.

1964 Prvi vpisi na podiplomski specialistični študij.

1965 Ponovno je bil uveden enovit študij; učni načrt za podiplomski študij; oddelek za živilsko tehnologijo; študij živilske tehnologije.

1966 Študij kmetijstva – živinoreja.

1967 Splošna študijska reforma; po ukinitvi Višje gospodinjske šole so bili prostori dodeljeni BF in ustanovljena je bila Raziskovalna postaja Rodica, na kateri so prostori oddelka za zootehniko.

1968 Študij lesarstvo; gozdarsko-lesarski oddelek.

1969 Akademik prof. dr. Jovan Hadži je bil na predlog oddelka za biologijo BF 11. decembra 1969 imenovan za 18. častnega doktorja Univerze v Ljubljani; spomenica o graditvi BF Univerze v Ljubljani.

1970 Ustanovitev specializiranega centra INDOK za biotehniko.

1972 Rektor prof. dr. Mirjan Gruden je na proslavi ob 25-letnici BF izročil dekansko verigo dekanu prof. dr. Francu Adamiču; ustanovitev Jesenkovih priznanj – priznanja BF posameznikom in organizacijam; podiplomski magistrski študij krajinske arhitekture; prof. Franc Mikuž je bil na predlog BF 10. oktobra 1972 imenovan za 24. častnega doktorja Univerze v Ljubljani.

1973 Podeljena prva Jesenkova priznanja.

1974 Prestrukturiranja organizacije fakultete v VDO s šestimi VTOZD-i; interfakultetni magistrski študij Mikrobiologija (skupaj z Medicinsko fakulteto).

1975 Pred podelitvijo Jesenkovih priznanj je bil 14. marca

1975 v zbornični dvorani Univerze simpozij, posvečen stoletnici rojstva prof. dr. Frana Jesenka; razdelitev gozdarsko-lesarskega oddelka v oddelek za gozdarstvo in oddelek za lesarstvo; oddelek za živinorejo (leta 1993 poimenovan zootehnika).

1976 Interdisciplinarni univerzitetni dodiplomski študij krajinske arhitekture.

1977 Poročila o znanstvenoraziskovalnem delu oddelkov, o pomenu podiplomskega izpopolnjevanja – izobraževanja ob delu in poročila BF o znanstvenih ter kulturnih stikih s tujino.

1978 Ustanovljena knjižnica in INDOK služba Oddelka za lesarstvo.

1979 Knjižnica in INDOK oddelka za agronomijo, knjižnica in INDOK oddelka za zootehniko ter knjižnica in INDOK oddelka za živilstvo – samostojni od leta 1979.

1983 Prof. dr. Janez Batis je bil 6. junija 1983 izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

1985 Ustanovitev Centra za biotehnologijo.

1986 Splošna študijska reforma.

1987 Ob 40-letnici je BF v Cankarjevem domu 29. oktobra 1987 organizirala odmeven znanstveni posvet Znanost, gibalo razvoja biotehniških ved in izdana je bila publikacija s predavanji; dogovor BF in Pedagoške fakultete o sodelovanju oddelka za biologijo pri izvajanju določenih visokošolskih študijskih programov na Pedagoški fakulteti.

1988 Prodaja matične stavbe na Krekovem trgu.

1989 Prof. dr. Boris Sket je bil izvoljen za 37. rektorja Univerze v Ljubljani. Med njegovim rektorstvom (do leta 1991) je bil po enaindvajsetih letih Univerzi vrnjen naziv Univerza v Ljubljani, ki ga je pred preimenovanjem nosila štiriintrideset let.

1990 Preselitev s Krekovega trga; oddelek za veterinarstvo je bil s 1. januarjem 1990 organiziran kot samostojna Veterinarska fakulteta.

1991 Ukinitev VTOZD-a in preoblikovanje BF v javni zavod.

1992 BF postopoma prehaja iz »VTOZD-ovske« organiziranosti v novo zavodsko ureditev.

1993 Zakon o visokem šolstvu; odprtje Biološkega središča, kjer skupaj domujeta oddelek za biologijo in Nacionalni inštitut za biologijo; biološka knjižnica je knjižnica Nacionalnega inštituta za biologijo in oddelka za biologijo BF; Jesenkova priznanja za študente; medoddelčni univerzitetni dodiplomski študij Mikrobiologije, pri katerem poleg BF (organizator) sodeluje še Medicinska fakulteta.

1994 Prilagoditev organiziranosti BF novemu zakonu o visokem šolstvu; enotno soglasje vseh oddelkov, da fakulteta ostane enovita z dekanatom in šestimi oddelki: agronomija, biologija, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, lesarstvo, zootehnika in živilstvo; Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani in BF je predlagal nova študijska področja: trajnostno gospodarjenje z obnovljivimi naravnimi viri, varstvo naravne dediščine, varstvo okolja in narave, razvoj podeželja, biotehnologija in molekularna biologija; višješolski strokovni študij Hotelirstvo in turizem – skupaj z Ekonomsko fakulteto (koordinator); v okviru CBK je bil ustanovljen Slovenski nacionalni center AGRIS (Agricultural Research Information System).

1995 Medfakultetni podiplomski študij biotehnologije – sodelujoče fakultete: BF (organizator), Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Medicinska fakulteta in Veterinarska fakulteta; specialistični študij Kmetijsko svetovanje – sodelujoči fakulteti: BF (organizator) in Filozofska fakulteta; prof. dr. Jože Maček je bil 6. junija 1995 izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

1996 Ustanovitev oddelka za krajinsko arhitekturo; visokošolski strokovni študiji na oddelkih za agronomijo, gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, lesarstvo in zootehniko; medfakultetni magistrski študij Varstvo naravne dediščine – sodelujoče fakultete: BF (organizator), Fakulteta za družbene vede, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Pravna fakulteta in Teološka fakulteta; medfakultetni magistrski študij Antropologija – sodelujoči fakulteti: BF in Fakulteta za družbene vede.

1998 BF je izdala letno poročilo, ki je postalo v naslednjih letih tradicionalno; BF se je vključila v program SOCRATES in sklenila veliko bilateralnih sporazumov s tujimi univerzami oz. fakultetami.

1999 Prvi vpis v univerzitetni podiplomski študijski program Biomedicina v študijskem letu 1999/00 – soizvajalka BF; prof. dr. Matija Gogala je bil 8. aprila 1999 izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

2000 Odlok o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Ur. l. RS 28/00) določa za BF naslednja študijska področja: (42) vede o živi naravi (biologija, mikrobiologija, biotehnologija, biomedicina); (14) izobraževanje učiteljev (biologija); (54) proizvodne tehnologije (lesarstvo, živilstvo); (58) arhitektura in gradbeništvo (krajinska arhitektura); (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (agronomija, zootehnika, gozdarstvo); BF je prvič opravila samoevalvacijo študija, ki je postala v naslednjih letih tradicionalna.

2001 S sprejetjem enovitega podiplomskega študija Biološke in biotehniške znanosti, ki povezuje vse dosedanje razdrobljene podiplomske programe, je naredila BF pomemben kakovosten, razvojni, povezovalni, vsebinski in organizacijski korak; program omogoča študentom individualen izbor temeljnih, metodoloških in usmeritvenih predmetov; program skuša v kar največji možni meri slediti razvoju znanosti o življenju in je organiziran na znanstvenih področjih: agronomija, biologija, biotehnologija, genetika, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, krajinska arhitektura, lesarstvo, varstvo naravne dediščine, zootehnika in živilstvo; vpisi v prvi letnik od študijskega leta 2001/02 do študijskega leta 2008/09; sprejet je bil program medoddelčnega univerzitetnega dodiplomskega študija biotehnologije.

2002 V študijskem letu 2002/03 se je začel izvajati univerzitetni podiplomski študij statistike, katerega soizvajalka je BF.

2003 Prvi vpis na univerzitetni podiplomski študijski program Varstvo okolja v študijskem letu 2003/04 – soizvajalka BF; CBK vodi konzorcij za področje biotehnike; prof. dr. Ivan Kreft je bil 12. junija 2003 izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

2004 Prvi vpisi na medoddelčni univerzitetni dodiplomski študij biotehnologije; za študijsko leto 2004/05 je bilo razpisanih 40 vpisnih mest.

2005 Pogodba za Pahernikovo ustanovo, ki je pomembna pomoč za izvajanje kakovostnega študija gozdarstva v Sloveniji in širjenje ideje sonaravnega ravnanja z gozdovi.

2006 Prenova študijskih programov po načelu dvostopenjskega študija (3 + 2); digitalna knjižnica BF.

2007 Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani (ZAMU) je na Univerzi pred Zbornično dvorano ob 60-letnici BF postavil priložnostno razstavo »Biotehniška fakulteta skozi čas in prostor – Šest desetletij ljubljanskega študija biotehnike«; Univerza v Ljubljani je ustanovila Doktorsko šolo; v študijskem letu 2007/08 je potekal prvi vpis na bolonjski interdisciplinarni doktorski študij Biomedicina, katerega soizvajalka je BF, ki koordinira dve znanstveni področji: genetika in mikrobiologija (izmenično z Medicinsko fakulteto – MF); prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je bila kot članica IPCC (medvladni forum za klimatske spremembe pri OZN) sodobitnica Nobelove nagrade za mir.

2007–2008 Bolonjska študijska prenova:
Bolonjska stopnja – visokošolski strokovni študiji: gozdarstvo, kmetijstvo – agronomija in hortikultura, kmetijstvo – živinoreja, tehnologije lesa in vlaknatih kompozitov, lesarsko inženirstvo.
Bolonjska stopnja – univerzitetni študiji: biologija, biotehnologija, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, kmetijstvo – agronomija, kmetijstvo – zootehnika, krajinska arhitektura, lesarstvo, mikrobiologija in živilstvo in prehrana.
Bolonjska stopnja – magistrski študiji: agronomija, biološko izobraževanje, biotehnologija, ekologija in biodiverziteta, ekonomika naravnih virov, gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, hortikultura, krajinska arhitektura, lesarstvo, mikrobiologija, molekulska in funkcionalna biologija, prehrana, znanost o živalih, živilska tehnologija, uporabna statistika (medfakultetni magistrski študijski program 2. stopnje).

2009 Prvi vpis v študijskem letu 2009/10 na Interdisciplinarni bolonjski doktorski študijski program Bioznanosti (s sloganom: Znanost o življenju – znanje za življenje), ki je skupen projekt štirih fakultet Univerze v Ljubljani: Biotehniške fakultete (BF) kot koordinatorice programa ter Fakultete za računalništvo in informatiko (FRI), Fakultete za strojništvo (FS) in Fakultete za elektrotehniko (FE) kot soizvajalk programa Bioznanosti na 16 znanstvenih področjih; prvi vpis v študijskem letu 2009/10 na bolonjska interdisciplinarna doktorska študijska programa Varstvo okolja in Statistika, pri katerih sodeluje BF.

2010 Izgradnja prizidka ob Oddelku za živilstvo z novimi prostori za laboratorije, veliko predavalnico, knjižnico in dekanat.

2011 Prof. dr. Boris Sket je bil 5. maja 2011 izvoljen za izrednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

2015 Bolonjska stopnja – doktorski študiji: BF je koordinatorica Interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Bioznanosti (s sloganom: Znanost o življenju – znanje za življenje), znotraj katerega vodi doktorske postopke na naslednjih znanstvenih področjih: agronomija, biologija, biotehnologija, ekonomika naravnih virov, hortikultura, krajinska arhitektura, les in biokompoziti, prehrana, upravljanje gozdnih ekosistemov, varstvo naravne dediščine, znanost o celici, znanost o živalih in živilstvo. BF sodeluje kot izvajalka še pri treh univerzitetnih interdisciplinarnih doktorskih študijskih programih: Biomedicina, Statistika in Varstvo okolja. Na Biomedicini vodi doktorske postopke na znanstvenih področjih genetike in mikrobiologije (izmenoma z MF), na preostalih dveh študijih pa vodi doktorske postopke, kadar prihaja mentor doktoranda z BF. Izgradnja lesenega prizidka Oddelka za lesarstvo z novimi laboratoriji in selitev vseh sodelavcev oddelka na eno lokacijo.

2016 Interdisciplinarnemu doktorskemu študijskemu programu Bioznanosti se je priključila Zdravstvena fakulteta, odprti pa sta bili tudi dve novi znanstveni področji: agroživilska mikrobiologija in bioinženiring v zdravstvu, katerih vodenje doktorskih postopkov bo v domeni BF.

2017 Prof. dr. Boris Sket je bil 1. junija izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

2020 Kot prva dekanja prevzame vodenje fakultete prof. dr. Nataša Poklar Ulrih.

Dekani Biotehniške fakultete od ustanovitve do danes

2020/… prof. dr. Nataša Poklar Ulrih, redna profesorica
2018/2020 prof. dr. Emil Erjavec, redni profesor
2016/2018 dr. Miha Humar, redni profesor
2014/16 dr. Davorin Gazvoda, redni profesor
2012/14 dr. Igor Potočnik, redni profesor
2010/12 dr. Mihael J. Toman, redni profesor
2008/10 dr. Franc Štampar, redni profesor
2006/08 dr. Janez Hribar, redni profesor
2004/06 dr. Jože Osterc, redni profesor
2002/04 dr. Jože Resnik, redni profesor
2000/02 dr. Iztok Winkler, redni profesor
1998/00 dr. Peter Maček, redni profesor
1996/98 dr. Franc Lobnik, redni profesor
1994/96 dr. Janez Hribar, izredni profesor
1992/94 dr. Andrej Šalehar, redni profesor
1989/92 dr. Jože Kovač, redni profesor
1987/89 dr. Marijan Kotar, redni profesor
1985/87 dr. Boris Sket, redni profesor
1983/85 dr. Franc Sunčič, redni profesor
1981/83 dr. Srdjan Bavdek, redni profesor
1979/81 dr. Franc Bučar, redni profesor
1978/79 dr. Franc Ločniškar, redni profesor
1977 dr. Franc Bitenc, redni profesor
1795/77 dr. Andrej Martinčič, izredni profesor
1973/75 dr. Dušan Mlinšek, redni profesor
1971/73 dr. France Adamič, redni profesor
1969/71 dr. Stane Valentinčič, redni profesor
1967/69 dr. Aleksander Konjajev, redni profesor
1965/67 dr. Ernest Mayer, redni profesor
1963/65 Zdravko Turk, redni profesor
1961/63 Vinko Sadar, redni profesor
1959/61 dr. Srečko Vatovec, redni profesor
1958/59 Jože Levstik, redni profesor
1957/58 Franjo Rainer, izredni profesor
1955/57 dr. Fran J. Zavrnik, redni profesor
1954/55 Ivo Jelačin, redni profesor
1953/54 Franjo Sevnik, redni profesor
1951/53 Vinko Sadar, redni profesor
1947/51 Alfonz Pirc, redni profesor