Temeljni cilji študijskega programa
Ob zaključku študijskega programa je diplomant izobražen v obliki »T«, ki ima povezovalna znanja med bioznanostmi na eni in podatkovno-računskimi znanostmi na drugi strani ter močne kompetence v analitiki in interpretaciji bioloških podatkov. Diplomant bo po končanem študiju obvladal statistični način razmišljanja in bo usposobljen za samostojno opravljanje statističnih analiz in statističnega svetovanja. Sposoben bo sodelovati s strokovnjaki s področja raziskav, posredovati znanja in rezultate, se strokovno sporazumevati in pisno izražati. Znal bo definirati probleme, predvideti rezultate in poiskati optimalne rešitve, sposoben bo poiskati vire in kritično presojati informacije. Uporabna naravnanost študija mu bo omogočala neposredno prenašanje znanja v prakso in razumevanje težav, ki pri tem lahko nastopijo. Zaradi mednarodne naravnanosti programa bodo študentje pridobili tudi sposobnosti komunikacije v mednarodnem okolju, saj se temeljni cilji programa Bioinformatika osredotočajo na globalne standarde in potrebe, ki omogočajo študentom konkurenčnost in priložnosti za delo na mednarodni ravni.
Način izvajanja študija
Samo redni študij. Prosta vpisna mesta: 20 za Slovence in tujce iz držav EU, 2 za vzporedni študij.
Trajanje študija
Drugostopenjski magistrski študijski program BIOINFORMATIKA traja 2 leti (4 semestre) in obsega skupaj 120 kreditnih točk.
Pridobljen strokovni naslov
- magister bioinformatike ali
- magistrica bioinformatike
- mag. bioinf.
Vpisni pogoji
V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:
a) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 KT ECTS s strokovnih področij biološke in sorodne vede, kemija, matematika in statistika, razvoj in analiza programske opreme in aplikacij, ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini;
b) študijski program najmanj prve stopnje, ovrednoten z najmanj 180 KT ECTS, z drugih strokovnih področij ali enakovreden študijski program, pridobljen po dosedanjih predpisih v RS ali tujini, če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti morajo biti vsebine s strokovnih področij, navedenih v točki a) teh pogojev, obsegajo od 10 do največ 60 KT ECTS, določi jih programski svet študijskega programa.
Pri izbiri kandidatov za vpis v študijski program se upoštevajo uspeh študija prve stopnje, uspeh izbirnega izpita in uspeh dodatno opravljenih študijskih obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, na način:
- za kandidate iz točke a): 80 % povprečna ocena študija prve stopnje in 20 % ocena izbirnega izpita.
- za kandidate iz točke b): 40 % povprečna ocena študija prve stopnje, 40 % povprečna ocena študijskih obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija in 20 % ocena izbirnega izpita.
Izbirni izpit je pisni in obsega tematike:
- Osnove (molekularne) biologije.
- Lastnosti molekul, makromolekul, osnovna dogma molekularne biologije.
- Lastnosti prokariontskih in evkariontskih celic.
- Osnove evolucije in ekologije.
- Osnove programiranja
- Python + bash + unix operacijski sistem.
- Rokovanje s tekstovnimi datotekami, tabele, regularni izrazi, itd.
- Knjižnice pandas, numpy, scipy.
- Grafični prikaz podatkov in pripadajoče spretnosti (matplotlib).
- Biopython. Izbrane vsebine statistike.
- Verjetnostni račun.
- Verjetnostne porazdelitve zveznih spremenljivk in ocenjevanje parametrov.
- Testiranje hipotez.
- Osnove linearne algebre in analiza več spremenljivk, večdimenzionalna normalna porazdelitev.
- Linearna regresija in uvod v splošne linearne modele.
Za vpis v študijsko leto 2026/27 bo izbirni izpit obsegal navedene tematike:
- Osnove (molekularne) biologije.
- Lastnosti molekul, makromolekul, osnovna dogma molekularne biologije.
- Lastnosti prokariontskih in evkariontskih celic.
- Osnove evolucije in ekologije.
- Osnove programiranja (Python).
- Osnove ukazne vrstice (Bash/Linux).
- Rokovanje s tekstovnimi datotekami.
- Rokovanje s podatki in grafični prikaz (knjižnice pandas, numpy, scipy, matplotlib).
- Verjetnostni račun.
- Osnove linearne algebre.
Pogoji za napredovanje iz letnika
Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik študija je pridobljenih 45 KT pri obveznih predmetih 1. letnika. V skladu s Statutom UL se lahko študent izjemoma vpiše v višji letnik tudi kadar ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik.
Prehodi iz drugih študijskih programov
Prehodi so mogoči med študijskimi programi:
1. ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov;
2. med katerimi se lahko po merilih za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Prehod na študijski program Bioinformatika je mogoč:
- za kandidate iz študijskih programov druge stopnje,
- za diplomante nebolonjskih študijskih programov, sprejetih pred 1. 6. 2004.
Prehod je možen, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program Bioinformatika in mu je mogoče priznati vsaj 30 KT ECTS iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa Bioinformatika. Kandidat mora pri prehodu priložiti potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih na prvem študiju in veljavne učne načrte predmetov. Priznajo se lahko tudi neformalno pridobljena primerljiva znanja, ki jih študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. Vloge kandidatov za prehod individualno obravnava programski svet študijskega programa v skladu s Statutom UL in za vsakega kandidata posebej določi obveznosti, ki se priznajo in obveznosti, ki jih mora opraviti, ter določi letnik, v katerega lahko kandidat prehaja.
Predstavitveni zbornik in arhiv zbornikov
Povezava na dokument Bioinformatika 2026-27 Odpira se v novem oknu