BIOZNANOST IN ČLOVEK: Kdo bo popravljal svet? Od znanstvenih rešitev do domačega vrta
Prireditev Bioznanost in človek 2026 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani je znova privabila preko 250 gostov in povezala znanstvenike, mlade raziskovalce ter celo otroke pri iskanju odgovorov na vprašanje, kdo bo popravljal svet. Letošnja izvedba je poudarjala ohranjanje narave, premišljene uporabe tehnologije in spremembe vsakdanjih navad.
Prireditev je odprla plesna točka plesne skupine On Stage z glasbeno podlago Woodkid Iron (Instrumental), kjer sta plesalca z umetniško točko uprizorila naše ravnanje s planetom, pri čemer sta uporabila svetlečo kroglo (simbol Zemlje).
Okoljskih izzivov ne more rešiti ena sama stroka
Dekanja Biotehniške fakultete prof. dr. Mojca Golobič je v uvodnem nagovoru poudarila pomen sodelovanja bioznanosti, družboslovja in tehničnih ved. Mladi lahko k reševanju okoljskih izzivov prispevajo sveže poglede in ideje, fakulteta pa jih pri tem podpre z znanjem, izkušnjami in raziskovalno infrastrukturo.
Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič je opozoril, da niti v Sloveniji vodnih virov ne moremo več jemati za samoumevne. Skrb za okolje in iskanje rešitev sta skupna odgovornost vseh generacij, povezovanje različnih področij znanja pa pomemben del poslanstva univerze.
Od energetsko učinkovitih stavb do okoljskega računa umetne inteligence
Trije osrednji nastopi so pokazali, kako različne so poti do trajnostnih rešitev in zakaj moramo pri njihovem uvajanju razumeti tudi omejitve ter širše posledice.
Ljupka Vrteva, magistrica inženirka strojništva iz podjetja INEA in inženirka leta 2023, je v predavanju »Onkraj samoumevnega« predstavila možnosti za zmanjšanje porabe energije v stavbah. Pri sistemih ogrevanja, prezračevanja in hlajenja, o katerih pogosto razmišljamo šele, ko ne delujejo, se skrivajo velike priložnosti za izboljšave. Po njenih izračunih rešitve, pri katerih je sodelovala na približno 73 javnih objektih, letno prihranijo okoli deset gigavatnih ur energije, kar ustreza letni porabi približno 2500 gospodinjstev. Ob strokovnem znanju je izpostavila pogum za preizpraševanje ustaljenih praks. Poudarila je, da se moramo pri iskanju rešitev večkrat vrniti nazaj, v obdobje otroka, ki si je upal zastavljati vprašanja in pustiti domišljiji prosto pot. Tukaj se odpre polje novih možnosti in priložnosti, ki jih odrasli le redko zaznamo. Znanost sama ne bo rešila sveta, je poudarila Vrteva. "Potrebujemo pogum, drugačna vprašanja, domišljijo, drznost poskusiti nekaj novega, nekonvencionalnega in svoja znanja širiti, komunicirati z drugimi". Morda je svet, ki ga iščemo že v nas, je dejala.
Ljupka Vrteva, "Onkraj samoumevnega"
Dr. Žiga Malek z Biotehniške fakultete in Mednarodnega inštituta za uporabno sistemsko analizo IIASA je predstavil rešitve in pasti reševanja sveta s pomočjo bioznanosti. Opozoril je, da zmanjševanje izpustov v energetiki, prometu in industriji ne bo zadostovalo, če bomo hkrati nadaljevali uničevanje ekosistemov. Tudi sajenje dreves ne more nadomestiti ohranjanja obstoječih ekosistemov, njegov potencial za blaženje podnebnih sprememb pa je pogosto precenjen. Tehnološke ukrepe morajo spremljati spremembe vsakdanjih navad, od zmanjševanja količine zavržene hrane do bolj trajnostne mobilnosti.
Dr. Žiga Malek, "Rešitve in pasti reševanja sveta s pomočjo bioznanosti"
Izr. prof. dr. Veljko Pejović s Fakultete za računalništvo in informatiko UL je z nastopom »Kdo plača pamet? Umetna inteligenca in njen nevidni račun« odprl vprašanje okoljskih stroškov digitalnega razvoja. Podatkovni centri potrebujejo električno energijo in vodo za hlajenje, izdelava računalniške opreme pa surovine, ki jih potrebujemo tudi za zeleni prehod. Umetna inteligenca lahko pomaga pri upravljanju energetskih sistemov, napovedovanju poplav in suš ter natančnejši uporabi herbicidov, vendar mora biti njena uporaba premišljena in smiselna.
Izr. prof. dr. Veljko Pejović, "Kdo plača pamet? Umetna inteligenca in njen nevidni račun"
Zmagovalka Bioznanstvenega slama je Katja Knez
Drugi del prireditve je pripadel sedmim mladim raziskovalkam in raziskovalcem. Izziv »Popravi svet v 5 minutah« je zahteval jasno, razumljivo in prepričljivo predstavitev raziskovalnega dela: v živo, brez branja in z največ tremi drsnicami. O najprepričljivejšem nastopu je odločalo občinstvo.
Največ glasov je prejela Katja Knez z Oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete, ki je predstavila »Vrt življenja«. Z nastopom je pozornost usmerila v domače okolje in odločitve, s katerimi lahko tudi posamezniki prispevamo k ohranjanju življenja okoli nas. »Ko letos listje odpade, ga ne glejte kot smeti in nesnago. Glejte ga kot habitat,« je pozvala. Njen odgovor na vprašanje, kdo bo popravljal svet, je bil neposreden: vsakdo lahko začne pred svojim pragom, z majhnimi odločitvami, ki drugim živim bitjem omogočijo prostor za življenje.
Raznolikost raziskovalnih vprašanj in možnih rešitev so predstavili tudi:
- Lucija Benedik, UL Biotehniška fakulteta: »Ko grozdje zagori«;
- Musa Dibal Nicholas, Institut Jožef Stefan: »Rudnik, ki ga vedno znova zavržemo«;
- Nina Češnovar, UL Biotehniška fakulteta: »Kaj če bi stavbe oživele?«;
- Taja Falnoga, Kmetijski inštitut Slovenije: »Zgodba diploidnega trota«;
- Luka Kramarič, UL Biotehniška fakulteta: »Kako iz dreves nastajajo materiali prihodnosti«;
- Marcel Žafran, Kemijski inštitut: »Invazivna rastlina ali neizkoriščen zaklad?«.
Slam je pokazal tudi pomen komuniciranja znanosti: raziskovalna spoznanja dobijo širši družbeni doseg, ko jih znamo približati ljudem in pojasniti njihovo povezavo z vsakdanjim življenjem.
Glas prihodnosti so prispevali tudi otroci
Glasbeni program so (poleg uvodne plesne skupine One stage) oblikovali Godalni kvartet Glasbene šole Domžale pod mentorstvom Matije Udoviča in Otroški pevski zbor Glasbene šole Domžale pod vodstvom Ane Kalan.
Ekipa MOUNTSTORMS z OŠ Pod goro iz Slovenskih Konjic, ki sodeluje v programu FIRST LEGO League, je predstavila projekt BIOGLOW o biotski raznovrstnosti. Učenci OŠ Valentina Vodnika in OŠ Koseze pa so v videoprispevkih in risbah razmišljali o svetu, v katerem želijo živeti čez trideset let. Med glasovanjem občinstva je njihovo sporočilo dopolnila pesem »Pustite nam ta svet«.
Zdravo okolje je temelj prihodnosti
Častna gostja prireditve, klimatologinja in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, je opozorila, da gospodarstvo in tehnologija ostajata odvisna od zdravega okolja. Narava zagotavlja hrano, surovine in osnovne pogoje za življenje, posledic njenega uničevanja pa tudi najnaprednejša tehnologija ne bo mogla vedno odpraviti.
Planetarne meje je ponazorila z nosilnostjo police: če je ta že preobremenjena, je lahko za zlom dovolj majhna dodatna obremenitev. Njeno opozorilo je povezalo osrednja sporočila večera – ohranjanje narave, premišljeno uporabo tehnologije in odgovornost za odločitve, ki jih sprejemamo danes.
Prireditev je povezovala Suzana Perman, odgovorna za odnose z javnostmi in komuniciranje znanosti na UL BF. Večer se je sklenil z nagradno igro za bolj trajnostno pot ob donaciji podjetja Nomago ter martinovo pogostitvijo in druženjem. Odprto pa ostaja vprašanje, namenjeno vsakemu udeležencu: kako bomo znanje, ki smo ga slišali, prenesli v svoje delo in vsakodnevne odločitve?