Posnetek zaslona (37)

 

Oddelek za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Slovensko prehransko društvo organizirata tradicionalno 31. strokovno izobraževanje Bitenčevi živilski dnevi z naslovom »Živila, hranila in prehrana prihodnosti«. V juniju 2022 bodo ugledni strokovnjaki predstavili področja sodobnih tehnologij pridelave, predelave, konzerviranja, embaliranja in skladiščenja hrane. Prof. dr. Rajko Vidrih, predsednik organizacijskega in programskega odbora, je povedal: »31. prireditev BŽD bo obravnavala vpliv klimatskih sprememb na proizvodnjo hrane, pomen sodobnih tehnologij v proizvodnji hrane, hranila, ki lahko pomembno vplivajo na naše zdravje, pa jih pogosto prezremo ali šele spoznavamo njihov pomen. Sekcija prehrana prihodnosti se osredotoča na tradicionalne in aktualne načine prehranjevanja, vpliv prehrane na zdravje možganov ter duševno zdravje.«

 

Lokacija 

31. Bitenčevi živilski dnevi 2022 z naslovom »Živila, hranila in prehrana prihodnosti« bodo potekali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, v Predavalnici Janeza Hribarja (Jamnikarjeva 101, Ljubljana).  

 

Kotizacija

Kotizacija za udeležbo na 31. Bitenčevih živilskih dni 2021 znaša 150 € (z 22 % DDV) in vključuje enodnevno izobraževanje, gradivo, potrdilo o udeležbi, kavo in prigrizke med odmorom ter kosilo. Zaposleni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter člani SPD imajo znižano kotizacijo 100 €. Študenti z urejenim statusom plačajo simbolično pristojbino 10 €.  

 

Program 31. Bitenčevih živilskih dni 2022 z naslovom »Živila, hranila in prehrana prihodnosti«

Dr.  Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta: Prehrana v luči klimatskih sprememb, vabljeno predavanje
Dr. Elazar Fallik, Volcani center, Bet Dagan, Izrael: Trendi v kmetijstvu in skladiščenju – primer Izrael, vabljeno predavanje  

Sekcija 1: ŽIVILA  

Dr. Vrhovšek in sod., Fondazione Edmund Mach, Italija: Vinarstvo v prihodnosti, vabljeno predavanje
Dr. Rusjan in dr. Košmerl, Biotehniška fakulteta: Kvarljivci kakovosti grozdja in vina v novih podnebnih razmerah
Dr. Demšar in sod., Biotehniška fakulteta: Meso in mesni nadomestki
Dr. Alberto Niccolai in sod., Università degli Studi di Firenze, Italija:  Microalgae and cyanobacteria as sources of innovative foods
Dr. Levaj in sod., dr. Vidrih in sod., Univerza v Zagrebu, Prehrambeno biotehnološki fakultet, Biotehniška fakulteta: Obsevanje sadja in zelenjave za doseganje mikrobiološke stabilnosti in povečanje prehranske vrednosti
Dr. Poklar in sod., Biotehniška fakulteta: Pridobivanje in zaščita funkcionalnih sestavin in funkcionalnih materialov iz živilskih stranskih proizvodov in neužitnih delov odpadne hrane  

Sekcija 2: HRANILA  

Dr. Hanna Koivula, Helsinki Institute of Sustainability Science (HELSUS), Finska: Embalažni materiali ekološkega izvora, vabljeno predavanje
Dr. Požrl in sod., Biotehniška fakulteta: Kaljenje: starodavna metoda s svetlo prihodnostjo v biološki transformaciji hranil
Dr. Blaž Cigić in sod., Biotehniška fakulteta: Viri in vpliv biogenih aminov na zdravje 
Dr. Jasna Bertoncelj in sod., Biotehniška fakulteta: Prehranska vlaknina v živilih in prehrani prihodnosti
Dr. Sonja Smole Možina in sod., Biotehniška fakulteta: Varnost novih živil - mnenja EFSE glede novih živil, katera so odobrena  

Sekcija 3:PREHRANA PRIHODNOSTI  

Dr. Sergej Pirkmajer, UKC - Pediatrična klinika: Presnova, keto dieta, LCHF, vabljeno predavanje
Dr. Rui Silva, dr. Lea Pogačnik Biochemistry and Human Biology, Faculdade de Farmácia, Universidade de Lisboa; Biotehniška fakulteta: Nutrition for healthy brain: focus on dietary polyphenols
Dr. Borče Micev,  UKC - Pediatrična klinika: Hrana, način prehranjevanja in duševno zdravje
Jan Grašič, doktorski študent - Okinawa Institute of Science and Technology Graduate University: Skrivnosti dolgoživosti okinavske prehrane 
Dr. Tanja Pajk Žontar in sod., Biotehniška fakulteta: Modre cone (Okinawa, Ikaria, Sardinia, Nicoya, Loma Linda) – razkrite skrivnosti dolgoživosti?  Dr. Evgen Benedik in sod., UKC - Pediatrična klinika in Biotehniška fakulteta: Pomen prehrane v prvih 8000 dneh življenja
Dr. Urška Bukovnik, Nutrisport: Vpliv telesne dejavnosti na imunometabolizem, funkcionalnost mitohondrijev in staranje telesa
Maja Bajt, mag. psih. Obvladovanje stresa in vpliv na zdravje  

 

Živila

Danes smo zaradi možnosti uporabe novih tehnologij, okoljevarstvenih zahtev pri pridelavi hrane in poznavanju fizioloških učinkov hranil v živilih na razpotju. Klimatske spremembe z ekstremnimi pojavi in pojavom novih škodljivcev ogrožajo pridelavo hrane. Za podaljšanje roka uporabnosti živil se uporabljajo nove tehnologije z majhnim vplivom na fizikalno-kemijske in senzorične lastnosti živil, ki tudi bolje ohranijo prehransko vrednost. Na tržišču se povečuje izbira nekonvencionalnih živil, z okoljskega in prehranskega vidika so zelo zanimive alge in cianobakterije. Trend v proizvodnji živil je razvoj alternativ tradicionalnim živilom, kot sta npr. meso in mleko.   

Hranila

Za čim boljšo absorpcijo morajo biti hranila čim lažje dostopna, kar so, verjetno nevede, uporabljali že naši predniki pri kaljenju semen. Danes, v času prehranskega obilja, je ironično slabša biološka dostopnost nekaterih hranil celo zaželena. Poleg vitaminov in mineralov je pomemben tudi ustrezen prehranski vnos nekaterih bioaktivnih snovi, kot so na primer poliamini, katerih uživanje se povezuje z daljšo življenjsko dobo. Prehranska vlaknina ostaja predmet raziskav v povezavi z mikrobioto, vplivom na zdravje človeka, prehranskim vnosom in ustrezno metodologijo za določitev vseh komponent prehranske vlaknine. Obstoječa živila je mogoče preoblikovati z namenom povečanja vsebnosti prehranske vlaknine, da bi dosegli priporočen vnos tega hranila pri potrošnikih. Nova živila in nadomestki tradicionalnih živil predstavljajo izziv s stališča sprejemljivosti in varnosti. Ustrezna embalaža je nujna za ohranjanje kakovosti in varnosti živil. Embalažni materiali, kot tudi stranski proizvodi in ostanki predelovalne industrije, predstavljajo velik okoljski problem, zato se intenzivno iščejo rešitve uporabe biomase za bio-osnovane materiale, iz katerih je izdelana tako imenovana pametna embalaža.  

Prehrana prihodnosti in dolgoživost

Kakšna bo prehrana prihodnosti, bo to nizko ogljikohidratna, keto prehrana, ali nizko ogljikohidratna z več maščobami? S staranjem populacije se povečuje pogostost demenc, katerih pojavnost lahko odložimo ali omilimo z ustrezno prehrano, bogato s fenolnimi spojinami.    Motnje hranjenja, s katerimi se ukvarja veda v povojih, 'nutricionistična' psihiatrija, predstavljajo posebno poglavje v sodobni družbi. Proučuje se povezava med načinom prehranjevanja, počutjem in duševnim zdravjem posameznika.   Kaj se lahko naučimo iz prehranskih navad ljudi iz tako imenovanih modrih con, območij z najdaljšo življenjsko dobo: Okinava (Japonska), Sardinija (Italija), Ikarija (Grčija), Loma Linda (ZDA - Kalifornija) in Nicoya (Kostarika)? Je način prehranjevanja enako pomemben tekom celega življenja ali je pomembnejši v prvih 8000 dneh življenja? Na zdravje in staranje telesa imata poleg prehrane pomemben vpliv tudi telesna dejavnost in obvladovanje stresa, kar vse vpliva na imuno metabolizem, zniža sistemska vnetja, upočasni staranje in pozitivno vpliva na funkcionalnost imunskega sistema.   

 

Naj aktualnost tem spodbudi ustvarjalnost vsakega – kot posameznika in odgovornega člana skupnosti – zato z aktivno udeležbo prispevajte h kakovosti dogodka!   Veselimo se srečanja z vami!  

Posnetek zaslona (36)