Izzivi in pristopi k sodobnemu varstvu biodiverzitete gozdnih ekosistemov
Ljubljana, 19. in 20. november 2025
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire letos že enainštiridesetič organizira tradicionalne gozdarske študijske dni, tokrat na temo izzivov in pristopov k sodobnemu varstvu biodiverzitete gozdnih ekosistemov. Posvetovanje je namenjeno strokovnjakom, izvajalcem in raziskovalcem s področja gozdarstva, varstva okolja, naravovarstva in varstvene biologije, kakor tudi upravnim službam, lastnikom gozdov, vladnim in nevladnim organizacijam ter študentom.
Ozadje
Gozdni ekosistemi pokrivajo skoraj 60 % površine in so eden biotsko najbolj raznolikih okolij v Sloveniji. Zato gozdovi tvorijo večji del vse biotske pestrosti naše države. Obenem pa ta pestrost veča odpornost gozdov ter njihove sposobnosti prilagajanja na motnje, vključno s podnebnimi spremembami, ekstremnimi vremenskimi dogodki in širjenjem tujerodnih invazivnih vrst.
Slovenija je med drugim z Nacionalnim gozdnim programom in Strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji prepoznala pomen trajnostnega upravljanja gozdov z vključevanjem ciljev varstva biodiverzitete. Gozdarski načrti zadnja leta vse bolj vključujejo naravovarstvene ukrepe, a se v praksi še vedno pojavljajo številni izzivi glede njihovega izvajanja, spremljanja učinkov ter sodelovanja med lastniki gozdov, strokovnimi službami in javnostjo. Podnebne spremembe in spremenjena dinamika podlubnikov in bolezni dodatno stopnjujejo potrebo po strateškem pristopu. Hkrati podnebne spremembe ustvarjajo potrebo po prilagajanju gospodarjenja – od spremembe vrstne sestave do uvajanja sonaravnih ukrepov za ohranjanje in spodbujanje genetske in vrstne pestrosti. Vloga znanja, raziskav in inovacij, ki omogočajo spremljanje stanja biodiverzitete ter oblikovanje učinkovitih ukrepov za njeno ohranjanje je v tem kontekstu ključna.
Posebno vlogo pri ohranjanju biotske pestrosti imajo zavarovana območja v gozdovih ter gozdni rezervati. Predstavljajo pomembna območja, kjer so procesi v gozdnih združbah prepuščeni naravnemu razvoju ter zadnja zatočišča nekaterih vrst. Gozdni rezervati so tudi ključni za raziskave in omogočajo dolgoročno spremljanje naravnih dinamik, raziskovanje vplivov človekove odsotnosti ter lahko služijo kot referenčna območja za primerjavo z gospodarskimi gozdovi. Kljub njihovemu izjemnemu pomenu pa so ta območja majhna, razpršena in nepovezana, kar omejuje njihovo učinkovitost pri dolgoročnem varstvu nekaterih segmentov biodiverzitete in dodaja izzive pri ohranjanju biodiverzitete v gozdovih.
Biodiverziteta gozdov ni le vprašanje varstva narave, temveč je temelj dolgoročnega ohranjanja življenjskih pogojev in virov za trajnostno proizvodnjo lesa. Prav zato je za učinkovito upravljanje gozdov in širšega prostora nujno povezovanje različnih strok – s temeljem v gozdarstvu ob dodajanju novih znanj iz segmentov varstvene biologije, prostorskega načrtovanja in družboslovja – ki skupaj omogočajo celostno razumevanje in usklajevanje različnih potreb ter ciljev v upravljanju prostora.
Letošnji Gozdarski študijski dnevi zato naslavljajo aktualna vprašanja varstva biodiverzitete gozdov – tako z vidika izzivov kot tudi obetavnih (načrtovanih ali že preizkušenih) pristopov. Dogodek želi prispevati k strokovni razpravi, izmenjavi izkušenj in oblikovanju predlogov za še bolj vključujoče, učinkovito in dolgoročno vzdržno upravljanje slovenskih gozdov.
41. gozdarski študijski dnevi so za nami. Bili smo priča pestremu programu s 25 predavanji in devetimi posterji številnih strokovnjakov iz področja gozdarstva in naravovarstva.
Predstavljene so bile izkušnje in izpostavljeni aktualni problemi pri spremljanju, vzorcev in grožnje biotski pestrosti v gozdnih ekosistemih, teme pa so posegale tudi na področja, gojenja gozdov in ekosistemskemu pristopu v varstvu biotske pestrosti, implementacijo evropskih strategij v nacionalno zakonodajo, izzive in rešitve pri vključevanju ukrepov NATURE 2000, omilitvene ukrepe v gozdovih ter sodelovanje z deležniki pri varstvu biodiverzitete gozdnih ekosistemov.
Na dogodku je bilo predstavljeno predavanje o starorastnih gozdovih v Bolgariji (dr. Tzvetan Zlatanov), nadalje so prispevke predstavljali domači znanstveniki, strokovnjaki ter zaposleni iz Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF, Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inštituta Slovenije, Centra za kartografijo favne in flore, Nacionalnega inštituta za biologijo, Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Agencije Republike Slovenije za okolje, Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ter družbe Slovenski državni gozdovi.
Povzetek prispevkov najdete v Povezava na dokument Zborniku 41. gozdarskih študijskih dni. Odpira se v novem oknu
Kotizacija
Kotizacija znaša 45 evrov za celoten dogodek (oba dneva) ter 30 evrov za en dan (cena vključuje DDV). Kotizacija poleg udeležbe na dogodku vsak dan vključuje kosilo ter prigrizek ob odmoru za kavo. Za študente z urejenim statusom in prve avtorje prispevkov je udeležba brezplačna.
Kotizacijo je potrebno poravnati do začetka dogodka s plačilom na:
Ime prejemnika: UL Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101; 1000 Ljubljana
IBAN: SI56011006030707410
BIC: BSLJSI2X
Namen plačila: GŠD25, vaše ime in priimek (oz. ime ustanove ob skupnem plačilu)
Koda namena: OTHR
Referenca (sklic): SI00 134090
Za podporo pri izvedbi GŠD 2025 se zahvaljujemo Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Pahernikovi ustanovi ter družbi Slovenski državni gozdovi d.o.o
Za vse dodatne informacije smo na voljo na:
Organizacijski odbor GŠD2025
Miha Krofel
Nik Šabeder
Aleksander Trajbarič
Klemen Jerina
Mojca Nastran
Thomas Andrew Nagel
Anton Poje
Andrej Ficko
Milan Kobal
Matija Klopčič
Špela Pezdevšek Malovrh
Mateja Intihar