Slika1

Pobuda za projekt je prišla od kmetov in kaže na visoko motiviranost in željo po spremembah. To je ob podpori stroke ključ do uspeha. Za celosten vpogled smo zato zasnovali interdisciplinarno ekipo, ki povezuje kmete, strokovnjake iz krajinske arhitekture, sadjarstva, ekonomije in upravljanja projektov ter zainteresirano strokovno in laično javnost. Raziskovalci Biotehniške fakultete ugotavljajo, da se je znanje o travniških sadovnjakih izgubilo med generacijami, zato v okviru projekta zainteresiranim kmetom svetujejo glede umeščanja travniških sadovnjakov v prostor. Pridelki so (bodo) ekološko pridelani in z uspostavitvijo mreže pridelovalcev tudi ciljno usmerjeni na trg. Z uveljavljanjem metode – načina vključevanja in obnove travniških sadovnjakov v prostor – bo slovensko podeželje pridobilo in ohranilo marsikateri tradicionalen krajinski vzorec

 

Drevored

Novi načini pridelave hrane so unificirani, standardizirani in pojavne oblike (silosi, velike sklenjene pridelovalne površine, predimenzionirani objekti za shranjevanje mehanizacije) so povsod enaki. Podeželje j etako brez prostorske identitete.

 

Pri Andrejevih

Dr. Marko Dobrilovič z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil: »Travniški sadovnjaki tvorijo v ustreznem razmerju s stavbo, vrtom, njivo, mlako, pašnikom in gozdom tradicionalne krajinske vzorce, značilne za posamezno regijo in prispevajo k prepoznavnosti slovenskega podeželja. Z njimi lahko tudi zakrivamo poglede na nova gospodarska poslopja, silose. Poleg vidne kakovosti so pomembni za prehod organizmov med ekosistemi, najpogosteje med travnikom in gozdom. V modelu smo v ta namen vključili nasade kot ekološke koridorje, stopalne kamne, pogosto so tudi podprti z živicami.«

Projekt Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja, krajše EIP16.5 - Travniški sadovnjaki, je nastal na pobudo kmetov, ki so želeli travniške sadovnjake vnovič vključiti v ekonomijo kmetije, pa zato nimajo znanja. Ugotovljeno je bilo, da kmetom primanjkuje predvsem sposobnosti prostorske presoje (kam, kako in koliko), znanja poznavanja sadnih vrst in sort, postopkov vzdrževanja in načina izdelave končnega produkta.

 

Zasaditveni načrt

Dr. Marko Dobrilovič z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pojasni: »Konkretne rešitve, ki jih oblikujemo za izbrane kmetije, ki sodelujejo v projektu, so zelo različne.« Kmetije, ki so izrazile interes za vnovično vzpostavitev travniških sadovnjakov, so v večini turistične kmetije. Medtem ko se nekatere zanimajo za izdelke, ki jih bodo pripravile iz naravno pridelanih jabolk, sokovi in marmelade, pa so se nekatere odločile za travniške sadovnjake tudi zaradi ponudbe svežega sadja. Čeprav so jabolka travniških sadovnjakov bolj kompaktna, s tršo lupino, na pogled niso tako brezhibna (enakih velikosti in skladne oblike), pa je njihova pomembna prednost v ekološki pridelavi in zato dosegajo višje cene, povpraševanje po njih za iz leta v leto narašča. Pomemben element pri odločitvi za travniške sadovnjake je tudi izgled kmetije in privlačnost za turiste. Na eni izmed kmetij obiskovalca ob poti spremlja drevored tepk in ga vodi vse do glavnega dvorišča z osrednjo češnjo, ki nudi senco kamniti mizi, na kateri bodo postregli z domačimi sadnimi pripravki. Spet druga kmetija bo v travniškem sadovnjaku vzpostavila nastanitvene zmogljivosti, ponudila apiterapijo, ogled pašnih živali, nabiranje zelišč, opazovanje ptic in dvoživk …

 

Zaplana

Trenutno so vsi travniški nasadi še zelo mladi, potrebni skrbne roke, ki jih varuje pred voluharji, ušem in divjadjo. Raziskovalci in kmetje pričakujejo, da bodo drevesa v naslednjih petih do desetih letih pokazala prve vidnejše učinke. Odločitev za travniške nasade pa ni odločitev za danes, ampak za prihodnje generacije. V travni ruši se skriva največja biološka pestrost, ki jo s travniškimi sadovnjaki pripeljemo vse do roba gozda. Drevesa s krošnjami premera tudi do 15 metrov so bogat vir hrane tudi za ptice in opraševalce. Zato so v projekt vključene aktivnosti, kot so nameščanje gnezdilnic, pitnikov, hotelov za opraševalce, mlak, postavitev drogov za ujede (zmanjša populacijo voluharja). Pri načrtovanju nasadov smo upoštevali še izročilo, da jih sadimo tudi na nagnjena in manj rodovitna zemljišča, kar povečuje dohodek in preprečuje zaraščanje.

 

Slika1

Dr. Dobrilovič z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil: »Travniški sadovnjaki prav gotovo niso enoznačni, bolj ko jih raziskujemo, več plasti nam odkrivajo. Med drugim tudi varovanje tal in podtalnice, saj sadovnjak ščiti tla pred erozijo, hkrati pa v senci v poletnih mesecih ponuja pašo za živino. Vsekakor so travniški sadovnjaki prostorski elementi, vredni ohranjanja. Rešitve, ki smo jih vzpostavili pri kmetijah v projektu, pa so različne od kmetije do kmetije. Za nas raziskovalce in za kmete je pomembno, da se v vseh vzpostavljenih travniških sadovnjakih njihove funkcije ohranjajo oziroma med seboj prepletajo

 

Projekt Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja, krajše EIP16.5 - Travniški sadovnjaki, se izvaja v okviru ukrepa M16: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, 2. javnega razpisa za podukrep 16.5 - Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Združeni logotipi