Raziskovalca Biotehniške fakultete UL med prejemniki priznanja Odlični v znanosti 2025
Na letošnjem Dnevu ARIS 2025, ki bo potekal 12. novembra 2025 v Grand Hotelu Union v Ljubljani, bosta priznanje Odlični v znanosti 2025 prejela kar dva raziskovalca Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – prof. dr. Kristina Sepčič s sodelavci in prof. dr. Miha Humar s sodelavci.
(Vir: UL BF)
Znanstvenoraziskovalni svet za biotehniške vede je med najvidnejše dosežke preteklega obdobja uvrstil raziskavo z naslovom
"Proteinski kompleksi iz užitnih gob kot trajnostna zaščita krompirja pred rastlinskimi škodljivci".
Raziskava je bila objavljena v reviji Plant Biotechnology Journal (2024, vol. 22, št. 9, str. 2518–2529). Vir: POGAČAR, Karmen, GRUNDNER, Maja, ŽIGON, Primož, COLL RIUS, Anna, PANEVSKA, Anastasija, LUKAN, Tjaša, PETEK, Marko, RAZINGER, Jaka, GRUDEN, Kristina, SEPČIĆ, Kristina. Protein complexes from edible mushrooms as a sustainable potato protection against coleopteran pests. Plant biotechnology journal. 2024, vol. 22, iss. 9, str. 2518-2529, ilustr. ISSN 1467-7644.
Slovenski raziskovalci so pod vodstvom prof. dr. Kristine Sepčič, razvili genetsko spremenjen krompir z vgrajenima proteinskima kompleksoma PlyA2/PlyB iz užitne gobe bukovega ostrigarja, kot trajnostno zaščito pred koloradskim hroščem. Ti proteini učinkovito uničujejo ličinke škodljivca, ne da bi vplivali na rast ali pridelek rastlin. V primerjavi s kemičnimi insekticidi so PlyA2/PlyB okolju prijazni, hitro razgradljivi, netoksični za človeka in druge neciljne organizme ter ne povzročajo razvoja odpornosti pri hroščih. Rezultati so zaščiteni z mednarodno patentno prijavo in ponujajo obetavno alternativo konvencionalnim pesticidom v trajnostnem kmetijstvu. Grafična ponazoritev prispevka se nahaja tukaj: Povezava na dokument grafična predstavitev SLO_Sepcic.pdf Odpira se v novem oknu
Fenotip netransformiranih (levo) in s PlyA2/PlyB proteini transformiranih rastlin krompirja (desno) po 1-tedenski izpostavitvi ličinkam koloradskega hrošča (20 ličink/rastlina). (Foto: Primož Žigon)
Raziskava, pri kateri so sodelovali Kristina Sepčič in sodelavci, predstavlja inovativno uporabo proteinskih kompleksov iz užitnih gob kot okolju prijazne in trajnostne alternative kemičnim zaščitnim sredstvom pri varstvu krompirja pred škodljivci. S tem delo odpira nove možnosti za trajnostno kmetijstvo in zmanjševanje uporabe pesticidov.
Znanstvenoraziskovalni svet za biotehniške vede med Odlične v znanosti 2025 prepoznava tudi dosežek prof. dr. Mihe Humarja s sodelavci, ki nosi naslov "Spremembe v odpornosti lesa zaradi izpiranja biološko aktivnih snovi (ekstraktivov), ki so posledica vremenskih vplivov"
Gre za dosežek v okviru doktorske naloge, v kateri je bil prof. dr. Humar mentor avtorici dr. Eli Kržič (somentor je bil doc. dr. Viljem Vek). V doktorski disertaciji so raziskali, kako vremenski vplivi (npr. izpostavljenost soncu, vlagi in temperaturi) vplivajo na odpornost različnih vrst lesa – tako naravno odpornih, kot tudi modificiranih in zaščitenih lesov.
Z uporabo konfokalne mikroskopije so analiziralihrapavost površin staranih vzorcev in njihovo kolonizacijo z glivami modrivkami, ki pogosto napadajo les na prostem. Ugotovili so, da mikroskopska hrapavost vpliva na sposobnost navlaževanja lesa: pri termično modificiranem lesu se z večjo hrapavostjo zmanjša kontaktni kot, kar pomeni, da postane površina bolj hidrofilna (bolj vpija vodo), medtem ko se pri voskom obdelanem lesu kontaktni kot poveča – torej površina postane bolj hidrofobna.
Raziskava je zajemala tudi testiranja odpornosti proti glivam razkrojevalkam in odpornost proti navlaževanju, iz česar je bil izračunan pokazatelj relativne življenjske dobe lesa. Rezultati so pokazali, da se z dolgotrajnim staranjem poveča občutljivost lesa na razkroj in vlago, predvsem zaradi zmanjšanja vsebnosti ekstraktivnih snovi, ki naravno ščitijo les.
Najbolj stabilna se je izkazala jedrovina robinije, ki je ohranila visoko vsebnost zaščitnih snovi tudi po 40 letih izpostavljenosti na prostem. Največje poslabšanje odpornosti pa je bilo zaznano pri jedrovini rdečega bora.
Disertacija s tem prispeva k boljšemu razumevanju trajnosti in staranja lesa v naravnih razmerah ter omogoča razvoj učinkovitejših metod zaščite in modifikacije lesa za dolgotrajno uporabo na prostem.
(Vir: Miha Humar)
Grafični povzetek je dostopen tukaj: Povezava na dokument Graphical abstract.pdf Odpira se v novem oknu
Oba raziskovalca, prof. dr. Sepčič in prof. dr. Humar bosta svoja dosežka, ki sta nastala v sodelovanju s sodelavci, predstavila na okrogli mizi Odlični v znanosti 2025: Medicina in biotehnika, ki bo potekala med 14.30 in 15.20, sledila pa bo slavnostna podelitev priznanj.
(Vir: Miha Humar)
Biotehniška fakulteta UL obema iskreno čestita za izjemen uspeh, ki potrjuje vrhunskost, inovativnost in mednarodno odmevnost raziskovalnega dela naših strokovnjakov.