Pokopališče izumrlih rastlinskih vrst v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani

Ob dnevu spomina na mrtve so v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani pripravili posebno postavitev – pokopališče izumrlih rastlinskih vrst v Sloveniji. Z njim želijo obiskovalce opomniti na tisti del narave, ki ga pogosto prezremo: rastline, ki so z našega območja že izginile. Medtem ko se javnost največkrat osredotoča na izumiranje živalskih vrst, so rastline pogosto zapostavljene, čeprav predstavljajo temelj ekosistemov.

UMRLE1

(FOTO: Katja Malovrh)

Na Rdečem seznamu praprotnic in semenk Slovenije je trenutno navedenih približno 30 izumrlih vrst. V Botaničnem vrtu hranijo deset izmed njih – bodisi v obliki semen v semenski banki bodisi kot žive rastline, ki si jih obiskovalci lahko ogledajo. Vse so predstavljene tudi na nagrobnikih poučnega pokopališča, med njimi:

Silene linicola

Glaucium flavum

Lagurus ovatus

Eryngium campestre

Tribulus terrestris

Hippocrepis unisiliquosa

Cistus salviifolius

Pastinaca sativa var. fleischmanni

Anemone sylvestris

Sternbergia lutea

Posebno mesto med njimi zavzema Pastinaca sativa var. fleischmanni, slovenski endemit, poimenovan po nekdanjem vrtnarju Botaničnega vrta Andreju Fleischmannu. Rastlino je v vrt prinesel prav on, po njem pa jo je poimenoval takratni vodja vrta Franc Hladnik.

UMRLE2

(FOTO: Katja Malovrh)

V tem jesenskem času med "pokopanimi" vrstami posebej izstopa še Sternbergia lutea, katere rumeni cvetovi spominjajo na toplino pozne jeseni. Čeprav jo še lahko občudujemo v domačih vrtovih, je iz slovenske narave žal izginila – v 20. stoletju je dokončno izumrla na naravnih rastiščih.

Obiskovalci so vabljeni, da si ogledajo poučno pokopališče izumrlih rastlinskih vrst in se spomnijo, kako pomembno je ohranjati biotsko raznovrstnost tudi v rastlinskem svetu.


Botanični vrt bo v sredo, 29. oktobra, pripravil tudi izrezovanje buč s spremljevalnim programom, več o dogodku pa je dostopno na spletni strani vrta.