Kaj se zgodi, ko se radovednost, znanje in priložnost srečajo v pravem trenutku?
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani to ni le retorično vprašanje – ampak zgodba, ki jo pišejo mladi raziskovalci. Eden izmed najlepših primerov prihaja iz Razvojnega sklada UL BF, ki spodbuja inovativne, raziskovalno ambiciozne in mednarodno usmerjene študente. Prav ta sklad je omogočil, da sta študentki Monika Kos in Boža Moritoki Škof svojo raziskovalno radovednost ponesli vse do Japonske – v laboratorij, kjer so pod elektronskim mikroskopom razkrivali, kako metulji vidijo svet.
Izkušnja Monike Kos
Sem Monika Kos, študentka Molekulske in funkcionalne biologije. Sredstva razvojnega sklada BF sva z Božo Moritoki Škof, študentko Biotehnologije, prejeli z namenom individualne ali skupinske raziskovalne in razvojne aktivnosti z visokim potencialom za mednarodno odmevnost ali pomemben karierni napredek. Sredstva razvojnega sklada so nam omogočila obisk Laboratorija za nevroetologijo na Nacionalni podiplomski univerzi SOKENDAI, na obrobju Tokia, ki ga vodi profesor dr. Kentaro Arikawa. Tam smo opravili ključno raziskovalno delo, kjer smo uspešno povezali barvo očesnega sija očesc pri metulju in ultrastrukturno zgradbo celic v teh očescih.
(Vir: osebni arhiv Monike Kos)
Ti rezultati so pomembni za našo raziskavo in mojo magistrsko nalog, katere cilj je izdelati konektom (mrežo živčnih celic in povezavo med njimi) zgodnje vidne poti pri metulju gospica (A. paphia), za katerega smo nedavno ugotovili, da ima spolno dimorfen vid, saj le samci lahko dodatno razločijo tudi rdeče odtenke. Za določitev elementov živčne mreže, ki kodirajo ta dodaten barvni kanal, so raziskovalci v japonskem laboratoriju z elektronskim mikroskopom izdelali serijske mikroskopske rezine mrežnice in prvega optičnega ganglija samca in samice.
Rezine so segmentirane s pomočjo umetne inteligence in jih korigiramo študenti in mentor prof. dr. Gregor Belušič v sodelovanju z raziskovalci na Japonskem.
Brez denarne pomoči razvojnega sklada, bi obisk laboratorija na Japonskem bil okrnjen ali celo neizvedljiv in pridobitev rezultatov bi tako bila otežena.
(Vir: osebni arhiv Monike Kos)
Za Razvojni sklad BF sem izvedela od kolegov študentov. Postopek kandidiranja je bil preprost in hiter. Zahvaljujemo se za prejeta sredstva, ki so nama z Božo omogočila neprecenljivo izkušnjo raziskovalnega dela v laboratoriju v tujini, poleg tega pa so dobljeni podatki tudi podlaga za pridobitev dodatnih sredstev za nadaljnje raziskave.