Študijski program: Ekologija in biodiverziteta

Študijski program: Molekulska in funkcionalna biologija

Študijski program: Biološko izobraževanje

Teme magistrskih nalog

Vpliv aditivov plastiki na kopenske nevretenčarje

Mentor: izr. prof. Anita Jemec Kokalj (UL BF, Oddelek za biologijo)
Kontakt:

Plastika je mešanica organskih polimerov in kemikalij (aditivov), ki so lahko nenamerni, kot so nečistote iz proizvodnje, ali namerno dodani, kot so funkcionalni aditivi (npr. barvila, mehčala, zaviralci gorenja itd.). Ker aditivi niso kemično vezani na polimer, se lahko sčasoma izlužujejo in povzročajo škodljive biološke učinke. Nedavni projekt PlastChem je identificiral 16 000 aditivov, povezanih s plastiko, od katerih jih več kot 60 % nima informacij o varnosti. V primerjavi z raziskavami o plastičnih delcih (npr. mikroplastiki) vloga aditivov pri vplivu plastike ostaja prezrta in do danes slabo razumljena. Razpisujemo magistrsko nalogo, v kateri bomo proučili vpliv različnih aditivov plastiki na izbrane kopenske nevretenčarje, kot so kopenski raki in/ali deževniki. Kandidat/ka bo proučeval vpliv na različne parametre teh organizmov, npr. vedenje, imunski odziv in biokemijske spremembe. Uporabljene bodo osnovne mikroskopske in biokemijske metode dela. Vabljeni kandidati z veseljem do dela v laboratoriju.

Imunski odziv kopenskega enakonožca po poškodbi oziroma amputaciji okončine

Mentor: mentor Primož Zidar, somentor Andraž Dolar (UL BF, Oddelek za biologijo)
Kontakt:

Kopenski enakonožci (Crustacea, Isopoda), podobno kot številni drugi členonožci, izkazujejo visoko sposobnost regeneracije poškodovanih ali izgubljenih okončin. V primeru izgube ali mehanske poškodbe okončine se regeneracija običajno začne že ob prvi ali naslednji levitvi, pri čemer je nova regenerirana okončina praviloma manjša od izvirne. Poškodba okončine še pred začetkom regeneracije sproži aktivacijo imunskega sistema, ki pri enakonožcih predstavlja ključno obrambno linijo in temelji na hitrih, nespecifičnih mehanizmih naravne oziroma prirojene imunosti. Osrednjo celično komponento prirojenega imunskega sistema enakonožcev predstavljajo celice hemolimfe oziroma hemociti, ki poleg vrste obrambnih procesov na nivoju celic (fagocitoza, nodulacija, enkapsulacija) sintetizirajo in izločajo tudi večino molekul humoralne obrambe. Medtem ko je imunski odziv enakonožcev na mikrobne okužbe dobro opisan, pa ostajajo mehanizmi imunskega odziva ob poškodbi ali amputaciji okončin še vedno slabo raziskani. V okviru magistrske naloge bo kandidat preučil imunski odziv kopenskega raka vrste Porcellio scaber, po izzvani poškodbi oziroma amputaciji okončine. Kandidat se bo pri delu seznanil z različnimi celičnimi, biokemijskimi in mikroskopskimi metodami, ki omogočajo poglobljeno analizo stanja imunskega sistema pri izbranem modelnem organizmu.

Spremembe lokomotornega gibanja rakov enakonožcev po amputaciji antene

Mentor: doc. dr. Primož Zidar (UL BF, Oddelek za biologijo)
Kontakt:

Kopenski raki enakonožci so v svojem okolju pogosto na udaru plenilcev in tudi pripadnikov svoje vrste, zato pogosto prihaja do poškodb ali izgub okončin, najpogosteje drugega para anten, ki so od okončin najbolj izpostavljene. Antene so, zaradi slabo razvitih oči, njihov glavni senzorični organ, pomemben za taktilno in kemijsko zaznavanje okolice ter orientacijo v prostoru.
Amputacije ene ali obeh anten lahko privede do sprememb v gibanju, ki se lahko odražajo kot:
- slabša orientacija v prostoru (npr. manj uspešno iskanje zavetja)
- spremenjen vzorec premikanja, asimetrija ob obračanju (npr. ob amputaciji ene od anten se spremeni frekvenca spreminjanja smeri gibanja v smeri amputirane antene)
- nižja hitrost premikanja zaradi omejenega zaznavanja okolice
- povečana tigmotaksija (npr. premikanj tesno ob stenah, zlasti ob izgubi obeh anten, ko zaznavanje okolice prevzamejo čutila na nogah in telesu)
V okviru magistrske naloge bo študent analiziral vedenjske spremembe kopenskega raka vrste Porcellio scaber po izzvani amputaciji antene. V kontroliranih laboratorijskih pogojih bo študent s prilagojeno video kamero posnel gibanje amputirancev in kontrolnih živali ter s pomočjo ustrezne programske opreme analiziral značilnosti in spremebe lokomotornega gibanja.

Uporaba orodij varstvene genetike za ugotavljanje razširjenosti nižinskih urhov (Bombina bombina) in njihovih križancev

Mentor: Dr. David Stanković (Nacionalni inštitut za biologijo)
Kontakt: , 059 23 27 31

Dvoživke so globalno ena najbolj ogroženih skupina vretenčarjev, izginjajo zaradi lokalnih in globalnih antropogenih dejavnikov. V Sloveniji so vse vrste dvoživk zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, zaščitene so tudi na osnovi Bernske konvencije. Nekatere so strožje varovane z Direktivo o habitatih in določene kot t. i. prednostne Natura 2000 vrste, med drugim tudi brezrepi dvoživki hribski (Bombina variegata) in nižinski urh (Bombina bombina), pri čemer zaradi hibridizacije oz. križanja točne meje razširjenosti teh dveh vrst in njunih križancev niso povsem jasne. Pri urhih je hibridizacija v naravi namreč pogost pojav, kar otežuje prepoznavo vrste na terenu, pomanjkanje znanja pa otežuje učinkovito planiranje naravovarstvenih ukrepov.

Magistrska naloga bo usmerjena v genetsko karakterizacijo populacij urhov na stiku areala obeh vrst in bo vključevala terensko in laboratorijsko delo ter analize dobljenih podatkov. V sklopu magistrske naloge bo kandidat nadgradil terenska, laboratorijska in analitična znanja in vpeljav protokole sekvenciranja naslednje generacije v populacijsko-genomske analize urhov.

Z delom je možno začeti spomladi 2026 naprej in bo potekalo pod mentorstvom dr. Davida Stankovića iz Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov, Nacionalnega inštituta za biologijo.

Uporaba pristopa bar-HRM za hitro in učinkovito molekularno identifikacijo ličink dvoživk

Mentor: Dr. David Stanković (Nacionalni inštitut za biologijo)
Kontakt:

Pri ličinkah dvoživk je ločevanje med evolucijsko sorodnimi vrstami zelo zahtevno in odvisno od starosti ličink, populacijskih značilnosti in okoljskih razmer. Pri pupkih je zanesljivo morfološko razlikovanje (obarvanost, oblika repa in prstov) možno le pri starejših razvojnih stadijih, medtem ko pri rjavih žabah zanesljivo morfološka identifikacija ni mogoča vse do odraslosti. Za razlikovanje morfološko podobnih, a genetsko različnih vrst je dobro uveljavljena metoda črtnih kod DNK oz. barkodiranja DNK, pri kateri vrste prepoznavamo z uporabo kratkih odsekov DNK iz izbranega gena. Običajen pristop vključuje pomnoževanje tarčnih odsekov DNK z verižno rekacijo s polimerazo (PCR), Sangerjevo sekvenciranje ter primerjavo z referenčnimi zaporedji znanih vrst. Učinkovitost in hitrost obdelavo vzorcev lahko bistveno povečamo z združitvijo metode barkodiranja DNK z analizo talilne krivulje DNK pri visoki ločljivosti (Bar-HRM). Ker je bar-HRM post-PCR tehnika, ki temelji na vrstno specifičnih temperaturah taljenja dvoverižne DNK, sekvenciranje, običajno najdražji in najpočasnejši korak, tu ni potreben. Magistrska naloga bo osredotočena na pripravo protokolov za hitro identifikacijo ličink dvoživk z uporabo bar-HRM analize ter na primerjavi morfoloških identifikacij na terenu z molekularnimi. Vključevala bo terensko in laboratorijsko delo ter analizo pridobljenih podatkov.
Delo je možno začeti od začetka leta 2026 in bo vključevalo obdelavo že zbranih ter zbiranje in analizo novih vzorcev. Potekalo bo pod mentorstvom dr. Davida Stankovića z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov, Nacionalnega inštituta za biologijo.

Proste teme s področja evolucije, sistematike in biogeografije pajkov

Mentor: dr. Matjaž Kuntner, dr. Eva Turk (Nacionalni inštitut za biologijo, Oddelek za raziskave organizmov in ekosistemov)
Kontakt:

Ponujamo teme za magistrske naloge s področja evolucijske biologije in biodiverzitete, s širšim poudarkom na izvoru, diverzifikaciji in prilagajanju vrst skozi čas. Ukvarjamo se predvsem z evolucijo, diverziteto in biogeografijo pajkov. To vključuje odkrivanje in opisovanje novih vrst, morfološke raziskave, filogenetske analize, rekonstrukcije zgodovinske biogeografije in makroevolucijske analize. Z združevanjem znanja o organizmih, njihovi geografski razširjenosti in zgodovini Zemlje rekonstruiramo evolucijske odnose med organizmi ter preučujemo njihove odzive na okoljske spremembe. Študenti imajo priložnost raziskovati v sodobnih, dobro opremljenih laboratorijih, ki omogočajo praktično delo z zbirkami biološkega materiala, slikanje in mikroskopijo, genetske analize ter bioinformatiko. Motivirane študente vabimo, da nas kontaktirajo in z nami oblikujejo temo magistrskega dela glede na svoja zanimanja.

Razvoj metodologije za identifikacijo mikroplastike v prehranski verigi kopenskih plazilcev

Mentor: Anamarija Žagar (Nacionalni inštitut za biologijo)
Kontakt: , 040374706

Razvoj metodologije za identifikacijo mikroplastike v prehranski verigi kopenskih plazilcev
Mentor: doc. dr. Anamarija Žagar, so-mentor: dr. Manca Kovač Viršek

Mikroplastika je sodobno onesnaževalo, ki je vseprisotno v okolju. Vstopa v kopensko in vodno prehransko verigo, pri čemer je še posebno malo znanega na področju mikroplastike v kopenskih plazilcih. Plazilci so mikroplastiki izpostavljeni v njihovem življenjskem okolju predvsem s prehrano in so primerni modelni organizmi za preučevanje onesnaževanja, ki ga povzroča človek, saj lahko živijo tako v urbaniziranih območjih, kjer je mikroplastika najbolj obilna, kot tudi v oddaljenih področjih, kamor mikroplastika zaide zgolj kot del vodnega kroga ali pa s prenosom po zraku.
Cilj magistrskega dela je razvoj in testiranje metodologije za identifikacijo mikroplastike v organizmih, ki predstavljajo hrano kopenskim plazilcem. Magistrsko delo bo obsegalo vzorčenje, določanje in sekcijo žuželk. Nadalje optimizacijo razgradnje posameznih žuželčjih segmentov in iskanje ter identifikacijo mikroplastike z uporabo mikroskopskih in spektroskopskih tehnik.
Vabljeni študentje, ki jih zanima področje mikroplastike v okolju in vpliva le te na organizme.

Vpliv izbranih insekticidov na učenje pri medonosni čebeli Apis mellifera

Mentor: Gordana Glavan (UL BF, Oddelek za biologijo)
Kontakt:

Medonosne čebele so pomembni opraševalci, ki jih med drugim ogroža izpostavljenost različnim fitofarmacevtskim sredstvom. Še posebej so nevarni insekticidi, ki delujejo na živčni sistem čebel ter med drugim zmanjšujejo sposobnost učenja čebel. Sposobnost učenja ter tvorba spomina omogoča pašnim čebelam optimalno vračanje na ista pašna mesta ter nazaj v panje. Nevrobiološki mehanizmi in vpliv insekticidov različne vrste vrst učenja so pri čebelah slabo raziskani. Nekoliko je bil raziskan vpliv nekaterih insekticidov neonikotionidov ter organosfosfatov, precej manj pa vpliv novejših insekticidov, z drugačnim mehanizmom delovanja na živčni sistem. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na učenje, so tudi starost čebel, ter protokol izpostavitve insekticidov. Razpisujemo magistrsko nalogo, v kateri bomo proučili vpliv izbranih novejših insekticidov na olfaktorno učenje čebel. Gre za asociativno učenje z uporabo metode pogojevanja refleksa iztegovanja proboscisa. Tovrstne študije se večinoma izvajajo na poletnih čebelah delavkah, zato je poskuse možno narediti le v terminu od aprila do oktobra.

Visoko ločljivostna populacijska genomika sredozemske kamene korale

Mentor: dr. David Stanković, doc. dr. Borut Mavrič (Nacionalni inštitut za biologijo)
Kontakt:

Sredozemska kamena korala (Cladocora caespitosa) je edini sredozemski koralnjak, ki tvori koraligene biokonstrukcije. Najbolj jo ogrožajo ekstremne poletne temperature. Daljša izpostavljenost visokim temperaturam vodi do izgube znotrajceličnega endosimbionta (zooksantele oz. alge iz družine Symbiodiniaceae) oz. bledenja koral, kar lahko povzroča pogine koralnjakov ter uničenja koraligenih biokonstrukcij. Čeprav za to vrsto o primerih bledenja poročajo iz večjega dela Sredozemskega morja, obstajajo tudi lokalne prilagoditve na okoljske dejavnike – v Tržaške zalivu je smrtnost povezana z bledenjem manjša kot na otoku Mljet in v Ligurijskem zalivu. Ena od razlag je, da kolonije v Tržaškem zalivu, ki so pogosteje izpostavljene višjim toplotnim maksimumom, bolje prenašajo poletne vročinske ekstreme v primerjavi z južnimi populacijami. Pri koralah prilagodljivost na temperaturni režim pogojujejo tako prilagoditve zooksantel na toplotni in oksidativni stres, kot tudi prilagoditve na nivoju samih koralnjakov.
Magistrska naloga bo usmerjena v genetsko karakterizacijo populacij kamenih koral v Jadranskem morju in drugje. Nedavno sestavljen genom le-te bo osnova za populacijsko genomsko študijo visoke ločljivosti, ki bo opredelila odnos in povezanost populacij kamene korale ter iskala lokalne adaptacije na toplotni stres. V sklopu magistrske naloge bo kandidat nadgradil laboratorijska znanja in se priučil bioinformatskih veščin za obdelavo populacijsko-genomskih podatkov pridobljenih s sekvenciranjem naslednje generacije. Delo je možno od začetka leta 2026 in bo vključevalo obdelavo že zbranih vzorcev. Potekalo bo na Nacionalnem inštitutu za biologijo pod mentorstvom dr. Davida Stankovića in so-mentorstvom doc. dr. Boruta Mavriča.

Interakcije med oddajniki znotraj vibracijske krajine izbranega habitata

Mentor: dr. Rok Šturm (Nacionalni Inštitut za biologijo)
Kontakt:

Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov NIB ponujamo možnost izdelave magistrske naloge, v kateri bo kandidat/ka raziskoval/a naravno vibracijsko krajino izbranega habitata.
Vibracijska krajina (ang. vibroscape) je zbirka vseh bioloških, geofizikalnih in antropogenih vibracij, ki izvirajo iz okolja in se spreminjajo v času in prostoru kot odraz bioloških in geofizikalnih procesov v ekosistemih ter človekove aktivnosti. Želimo opredeliti značilnosti vibracijske krajine v različnih okoljih in pri tem spremljati potencialne interakcije, ki nastajajo med oddajniki vibracijskih signalov. V okviru širše študije vibracijskih krajin travniških habitatov z različno alfa rastlinsko raznovrstnostjo bomo raziskovali interakcije med oddajnike znotraj posameznega travniškega habitata in tako testirali primernost akustične adaptivne teorije za razlago zgradbe vibracijske združbe in sklepali o glavnih evolucijskih prilagoditvah vibracijskega komunikacijskega Sistema.
Na NIB deluje vodilni svetovni raziskovalni laboratorij za raziskave vibracijske komunikacije, v katerem z umestitvijo vibracijske komunikacije v ustrezen ekološki kontekst odpiramo povsem nov pogled na ta razširjen načina sporazumevanja.
Delo v sklopu magistrske naloge bomo začrtali skupaj s kandidatom in lahko vključuje terenska snemanja na lokaciji in/ali analizo zvočnih posnetkov v laboratoriju.

Sposobnost velikih vodnih nevretenčarjev za odstranjevanje organske onesnaženosti iz ribogojnic

Mentor: dr. Žiga Ogorelec (Nacionalni inštitut za biologijo)
Kontakt:

Namen naloge je preučiti kako lahko filtratorji in detritivori zmanjšajo organsko onesnaženje, ki je stranski produkt gojenja rib. V obliki iztrebkov ali ostankov hrane se del organske snovi sedimentira, del pa spira v obliki partikularnih delcev. Ker oboje vpliva na organsko obremenjenost vodotokov, je namen naloge identificirati vrste, ki so sposobne zmanjšati onesnaženost v eni ali drugi obliki.
Poudarek bo predvsem na velikih vodnih nevretenčarjih kot so raki in školjke. Akvarijski poskusi bodo potekali v prostorih Nacionalnega inštituta za biologijo. V okviru zadolžitev bo skrb za organizme v akvarijih, vzorčenje fizikalno-kemijskih parametrov in analize pridobljenih podatkov. Z delom se prične konec januarja 2026 oz. po dogovoru. Prednost imajo študentje/ke bioloških smeri, ki imajo izkušnje z akvaristiko, analizami vode ali obdelavo podatkov, vabljeni pa vsi, ki vas ta tema zanima. Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo kratek življenjepis na ziga.ogorelec@nib.si. Dodatne informacije lahko dobite preko zgornjega e-maila ali na telefonsko številko 041 299 469.

Vpliv organskega onesnaženja na vodne nevretenčarje in obratno

Mentor: dr. Žiga Ogorelec (Nacionalni inštitut za biologijo)
Kontakt:

Namen naloge je preučiti kako organsko onesnaženje vpliva na vodne nevretenčarje in kako vodni nevretenčarji vplivajo na organsko onesnaženje na primerih iztokov iz ribogojnic. Mnogi organizmi so namreč detritivori ali filtratorji, zato lahko pripomorejo k revitalizaciji vodotoka oz. k zmanjšanju organske obremenitve.
Delo bo vključevalo vzorčenje fizikalno-kemijskih parametrov, makrofitov in bentoških nevretenčarjev na terenu, sortiranje in določevanje nevretenčarjev v laboratoriju ter statistične analize pridobljenih podatkov. Z delom se prične konec februarja 2026 oz. po dogovoru. Prednost bodo imeli študentje/ke, ki imajo predznanje o taksonomiji vodnih nevretenčarjev in obdelavi podatkov. Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo kratek življenjepis na ziga.ogorelec@nib.si. Dodatne informacije lahko dobite preko zgornjega e-maila ali na telefonsko številko 041 299 469.

Raziskave možganskih tumorjev

Mentor: dr. Metka Novak (Nacionalni inštitut za biologijo)
Kontakt:

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) iščemo študenta/študentko za opravljanje magistrskega raziskovalnega dela na področju raziskav možganskega raka glioblastoma. Raziskovalno delo bo osredotočeno na razumevanje odpornosti primarnih rakavih celic izoliranih iz različnih regij tumorja na standardno terapijo. Na NIBu, enoti za biologijo raka, bo raziskovalno delo obsegalo delo s celičnimi kulturami, testi merjenja viabilnosti in invazivnosti rakavih celic po tretiranju s kemoterapevtikom in obsevanjem ter izolacijo mRNA. Z magistrskim delom bi pričeli v marcu 2026.

TRPV4-posredovana Ca²⁺ signalizacija v človeškem epitelu leče ob osmotskem stresu

Mentor: doc. Sofija Anđelić (Očesna klinika UKC Ljubljana )
Kontakt: , 040201408

Na Očesni kliniki UKC Ljubljana iščemo študenta/študentko za opravljanje magistrskega raziskovalnega dela na področju celične fiziologije očesne leče. Naloga bo raziskovala vlogo TRPV4 kanalov pri Ca²⁺ signalizaciji v človeškem epitelu leče med osmotskim stresom, s poudarkom na povezavi z razvojem sive mrene.
Eksperimentalni del naloge bo temeljil na analizi pooperativno pridobljenih epitelijev človeške leče. Delo bo vključevalo pripravo preparatov, izvedbo fluorescenčnih meritev ter analizo slikovnega gradiva. Spremljali bomo časovne in prostorske spremembe znotrajcelične koncentracije Ca²⁺ v enoplastnih epitelijskih celicah leče, obarvanih s fluorescentnim barvilom Fura-2, specifičnim za Ca²⁺, ter opazovanih z invertnim fluorescenčnim mikroskopom. Znotrajcelično in medcelično Ca²⁺ signalizacijo bomo analizirali z merjenjem sprememb fluorescentne jakosti pri dveh valovnih dolžinah, izraženih kot njuno razmerje.
Z magistrskim delom je mogoče pričeti po dogovoru.

Vpliv izbranih alelokemikalij na rast in razvoj korenin

Mentor: Jasna Dolenc Koce (BF odd. za biologijo (katedra za botaniko in fiziologijo rastlin))
Kontakt:

1) Okvirni naslov: Vpliv izbranih alelokemikalij na rast in razvoj korenin
V predhodnih raziskavah smo ugotovili, da izvlečki invazivnih dresnikov zavirajo rast in razvoj korenin. Bolj specifično so zavrli tudi tvorbo koreninskih laskov, ki so ključni za privzem vode in mineralnih hranil. V nalogi bi zato primerjali razvoj koreninskih laskov po izpostavitvi izvlečkom različnih koncentracij in posameznim metabolitom (alelokemikalijam), ki so bili predhodno že določeni v izvlečkih.
Laboratorijsko delo: Tretmaji semen in kalic redkvice z vodnimi raztopinami alelokemikalij (katehin, epikatehin, resveratrol) in izvlečki invazivnih dresnikov (japonski, češki).
Spremljanje razvoja korenin po kalitvi s poudarkom na razvoju koreninskih laskov (mikroskopija)
Določanje vsebnosti avksinov v koreninah (biokemijske metode na odd. za agronomijo)
Statistične metode

Mikrobiota tal oz. rizosfere invazivnih dresnikov

Mentor: Jasna Dolenc Koce, somentorica dr. Valentina Bočaj (BF odd. za biologijo (Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin))
Kontakt:

Okvirni naslov: Mikrobiota tal oz. rizosfere invazivnih dresnikov (japonski in češki)
Terensko delo: vzorčenje tal
Laboratorijsko delo: homogenizacija rizosfere, izolacija DNA, merjenje koncentracije in kakovosti DNA, priprava vzorcev za sekvenciranje
Obdelava podatkov in določanje taksonov (bakterije, glive)

Predviden začetek dela: jesen 2026 (za štud. leto 2026/27) oz. po dogovoru

Biorazgradnja odpadnega rastlinskega materiala invazivnih vrst z glivo Bjerkandera adusta

Mentor: Jasna Dolenc Koce, somentorica dr. Sabina Anžlovar (BF odd. za biologijo (Katedra za botaniko in fiziologijo rastlin))
Kontakt:

Okvirni naslov: Biorazgradnja odpadnega rastlinskega materiala invazivnih vrst z glivo Bjerkandera adusta

Invazivne rastlinske vrste proizvajajo veliko rastlinske biomase. S košnjo, ki je ena od najučinkovitejših strategij za odstranjevanje invazivnih vrst, se kopičijo velike količine odpadnega rastlinskega materiala. Ta material je pogosto bogat z ligninom, saj so baze stebel in korenine številnih invazivnih rastlin olesenele. Posledica je počasnejša razgradnja materiala, saj je lignin kompleksna in zelo odporna spojina in le malo živih organizmov jo lahko naravno razgradi (Konon et al. 2024). Bjerkandera adusta (Willd.) P. Karst je saprofitska gliva in spada med glive bele trohnobe, ki razgrajujejo les (Shin et al. 2019). Razgradnja je zelo učinkovita, saj vse sestavine lesa, tudi lignin, razgrajujejo v ogljikov dioksid in vodo. To je posledica močne oksidativne aktivnosti in nizke specifičnosti substrata njihovih ligninolitičnih zunajceličnih encimov (Kumar 2020).
B. adusta se za omejitev/nadzor invazivnih rastlin še ni neposredno uporabljala, vendar njena sposobnost razgradnje kompleksnih naravnih polimerov, kot sta lignin in hitin, kaže, da bi jo lahko uporabili pri predelavi odpadne biomase invazivnih rastlin. Le ta bi bila tudi pomemben vir surovin za biorafinerije, saj vsebuje veliko celuloze.
V magistrski nalogi bomo ugotavljali učinkovitost biorazgradnje rastlinskega materiala različnih invazivnih vrst z glivo B. adusta. Uporabili bomo prilagojeno mikrokozmično metodo (metodo mikrokozmusov), ki sta jo opisala Fukasawa in Matsukura (2021).

Predviden začetek dela: jesen 2026 (za štud. leto 2026/27) oz. po dogovoru

Biorazgradljive zastirne folije in mikrobiota tal

Mentor: doc. dr. Nejc Stopnišek (Kmetijski inštitut Slovenije)
Kontakt: , 012805290

Plastika za enkratno uporabo v kmetijstvu je naraščajoč problem, biorazgradljive zastirne folije pa se vse pogosteje promovirajo kot rešitev. Ampak ali se v tleh res razgradijo in ali pri tem igra vlogo talna mikrobiota?
Od leta 2022 (Ptuj) oziroma 2023 (Jable) poteka večletni poljski poskus, v katerem primerjamo štiri biorazgradljive folije na osnovi PLA, standardno PE folijo, papir za zastiranje in nezastrto kontrolo na dveh pedološko različnih lokacijah. Biorazgradljive folije se ob koncu sezone zaorjejo v tla; PE folija se odstrani. Talni vzorci so bili vsako pomlad odvzeti in shranjeni ter čakajo na analizo.
Kar nas zanima: ali večletno izpostavljanje tem folijam postopoma obogati tla z mikroorganizmi, sposobnimi njihove razgradnje in kateri so to?
Tema je primerna za vas, če vas zanima:
– mikrobiologija tal, mikrobna ekologija ali okoljska mikrobiologija
– trajnostno kmetijstvo in usoda materialov v okolju
– molekularne metode (ddPCR) skupaj s klasičnimi kultivacijskimi pristopi
Kaj vas čaka:
– laboratorijsko delo: kultivacija, izolacija mikroorganizmov in respirometrija (IRGA)
– izkušnja z digitalnim kapljičnim PCR (ddPCR) za kvantifikacijo funkcionalnih genov
– dostop do edinstvenega arhiva vzorcev iz večletnega, večlokacijskega poskusa
– somentorstvo z dr. Kristino Ugrinović (Oddelek za rastlinsko pridelavo, KIS)

Kroženje hranil v 30-letnem poskusu gnojenja

Mentor: doc. dr. Nejc Stopnišek (Kmetisjki Inštitut Slovenije)
Kontakt: , 012805290

Kako desetletja različnega gnojenja oblikujejo sposobnost mikrobnih skupnosti, da predelujejo ogljik, dušik in fosfor? To je osrednje vprašanje tega projekta, ki je vpet v enega najdaljših tekočih kmetijskih poskusov v Sloveniji.
Poskus IOSDV pri Jabljah (od leta 1993) sledi troletni menjavi koruza–ozimna pšenica–oves v treh sistemih gnojenja z organsko snovjo: brez organskega gnoja, hlevski gnoj in zaoravanje slame z dosevkom. Vsak sistem je prekrižan s štirimi odmerki mineralnega dušika. Po več kot 30 letih so se tla v teh tretmajih opazno spremenila — to je redka platforma za proučevanje dolgoročnih učinkov kmetijstva na talne funkcije.
Zanima nas, kako se mikrobna učinkovitost izkoriščanja ogljika (carbon use efficiency, CUE) razlikuje med sistemi in kaj to pomeni za razpoložljivost hranil ter zdravje tal.
Tema je primerna za vas, če vas zanima:
– biogeokemija, ekologija tal ali kroženje hranil
– razumevanje, kako kmetijsko upravljanje dolgoročno oblikuje ekosistemske funkcije
– kombinacija terenskega vzorčenja z laboratorijskimi analizami
Kaj vas čaka:
– terensko vzorčenje kot del naloge — izkušnja z načrtovanjem vzorčnega dizajna v dolgoletnem kmetijskem poskusu
– laboratorijsko delo: mikrobna biomasa (fumigacijska ekstrakcija), bazalna in s substratom inducirana respiracija, encimske aktivnosti (ureaza, fosfataza, β-glukozidaza)

Arhiv tem magistrskih nalog