Slovenija dobila Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost

Ljubljana, 25. 11. 2025 – V okviru evropskega partnerstva se na Univerzi v Ljubljani (UL) vzpostavlja Center odličnosti za zeleno dediščinsko znanost GreenHer. V njem bo zaživela široka interdisciplinarna skupnost strokovnjakov – od arheologov in kemikov do konservatorjev-restavratorjev ter računalniških strokovnjakov. Združeni bodo razvijali nova spoznanja o razumevanju in upravljanju kulturne dediščine. Projekt nastanka centra vodi prof. dr. Matija Strlič z UL.

Slika 1: Na hribu Pungrt nad Igom so bili z arheološkimi izkopavanji odkriti ostanki z mogočnim kamnitim obzidjem utrjene in urbano urejene naselbine iz 1. tisočletja pr. n. št. Gre za eno najpomembnejših arheoloških odkritij zadnjih let. Naše dosedanje ugotovitve glede tega izjemnega najdišča dopolnjujemo z najsodobnejšimi arheološkimi metodami, pomembnimi tudi v smislu varovanja te izjemne dediščine. V predstavljenem primeru gre za neinvazivne geofizikalne meritve z magnetno metodo, ki nam brez poseganja v arheološke plasti razkrivajo številne sledove človeških aktivnosti na tem najdišču, od ostankov stavb, metalurških obratov, lončarskih peči in mnogo več. S tem pa usmerjajo tudi njihovo nadaljnje raziskovanje in upravljanje z najdiščem. (FOTO: Matija Črešnar)

Vizija Centra odličnosti GreenHer je postati osrednja evropska točka za raziskave in inovacije na področju dediščinske znanosti. V tesnem sodelovanju s tujimi institucijami bo povezal številne slovenske raziskovalce, ki se že uveljavljajo na tem področju. S povezovanjem humanističnih, družboslovnih, naravoslovnih in tehniških disciplin bo center spodbujal visoko interdisciplinarne raziskovalne pristope, namenjene preučevanju, razumevanju in trajnostnemu upravljanju dediščine.

Slika 2: Pri neporušnih raziskavah predmetov kulturne dediščine je pogosto potrebno laboratorij odpeljati v muzej in ne obratno. Doktorska naloga študenta Ibrahima Elrefaeya je osredotočena na raziskave razgradnje in ohranjanja svile. Na sliki v sodelovanju s Slovenskih etnografskim muzejem digitalno dokumentira poškodbe, da bi razvil matematični model, s katerim bi lahko lažje upravljali z zbirkami. Raziskave na področju dediščinske znanosti vedno nujno potekajo v sodelovanju z dediščinskimi ustanovami in zahtevajo visok nivo interdisciplinarnosti. (FOTO: Ana Motnikar)

Prof. dr. Strlič izpostavlja: »Gre šele za tretji center v Sloveniji, ki je bil izbran v izjemno zahtevnem evropskem programu 'Širjenje sodelovanja in odličnosti', in prvi center, ki je posebej namenjen interdisciplinarnim raziskavam kulturne dediščine.«

V šestih letih izvajanja bo center prenovil raziskovalne laboratorije na več partnerskih ustanovah, vzpostavil novo raziskovalno skupino in uredil dodatne prostore na UL. Med ključnimi investicijami bodo nov arheološki laboratorij na Univerzi v Ljubljani, laboratorij za razširjeno resničnost na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, laboratorij za neporušno testiranje na Zavodu za gradbeništvo ter laboratorij za digitalizacijo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Center bo vzpostavil tudi dva tako imenovana »živa laboratorija« – enega v Simonovem zalivu in drugega na Ljubljanskem barju. Tam bodo raziskovalke in raziskovalci skupaj z lokalnimi skupnostmi preizkušali nove pristope varovanja dediščine ter razvijali poslovne modele za področje dediščinskega turizma, ki v Evropi predstavlja približno 40 odstotkov vseh turističnih dejavnosti. Poleg turizma se bo center povezoval tudi z drugimi gospodarskimi sektorji, med njimi z gradbeništvom, kulturno in kreativno industrijo ter področjem analizne instrumentacije.

Slika 3: Primer »hands-on« delavnice v okviru študentskega projekta, kjer so se predvsem mladi obiskovalci lahko preizkusili z restavratorskim orodjem, s katerim so restavrirali replike mozaikov, in pa izkopali raznolike najdbe v »arheo-peskovniku«. Z dejavnostmi smo uspeli nagovoriti široko publiko, ki do obiska ozadja ohranjanj dediščine ni poznala. Inovativne delavnice lahko postanejo atraktivna in redna dejavnost za domače in tuje obiskovalce, s tem pa pripomorejo k razvoju lokalne turistične ponudbe. (FOTO: Neža Čebron)

Vprašanja kulturne dediščine in njenega trajnostnega upravljanja imajo pomembno mesto tudi v Strategiji razvoja Slovenije 2030. Center bo zato med drugim usmerjen v razvoj okolju prijaznih konservatorsko-restavratorskih metod, trajnostne rešitve za varovanje grajene dediščine, kulturne krajine in arheoloških najdišč, oblikovanje strategij vključujočega upravljanja dediščine in dediščinskega turizma ter razvoj podatkovnega oblaka za kulturno dediščino. Med pričakovanimi rezultati so napredne tehnološke rešitve, kot so vizualizacije objektov z uporabo rojov dronov, ter oblikovanje novih kulturnih poti, ki bodo obiskovalcem omogočile bolj oseben stik z dediščino.

Dr. Costanza Miliani, direktorica Inštituta za dediščinsko znanost pri italijanskem nacionalnem raziskovalnem svetu, poudarja: »Uspešna prijava centra GreenHer potrjuje strateški pomen dediščinske znanosti za Evropski raziskovalni prostor. Veseli nas, da lahko podprem(o) njegovo vzpostavitev, saj bo ta okrepila evropsko sodelovanje in pospešila prehod k trajnostnim, okolju prijaznim pristopom upravljanja kulturne dediščine.«

Slika 4: Z laserskim skeniranjem stolpnice TR3 v Ljubljani, ki je razglašena za spomenik državnega pomena, smo zajeli njen geometrijski zapis ter na podlagi oblaka točk in zgodovinskih načrtov izdelali informacijski model stavbe (HBIM – Heritage Building Information Modeling), prikazan v kombinaciji z oblakom točk. (Vir: arhiv ZAG)

Center bo vzpostavljen v tesnem sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico, Zavodom za gradbeništvo Slovenije, Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Univerzo v Mariboru, Univerzo na Primorskem, italijanskim Nacionalnim raziskovalnim svetom ter University College London iz Združenega kraljestva. Na UL v projektu dejavno sodelujejo Biotehniška fakulteta, Filozofska fakulteta ter Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, vanj pa sta vključeni tudi Akademija za likovno umetnost in oblikovanje ter Ekonomska fakulteta.

Slika 5: Z laserskim skeniranjem stolpnice TR3 v Ljubljani, ki je razglašena za spomenik državnega pomena, smo zajeli njen geometrijski zapis ter na podlagi oblaka točk in zgodovinskih načrtov izdelali informacijski model stavbe (HBIM – Heritage Building Information Modeling), prikazan v kombinaciji z oblakom točk. (Vir: arhiv NUK)

Rektor UL, prof. dr. Gregor Majdič, ob tem izpostavlja: »Vzpostavitev Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost GreenHer je izjemen dosežek za Univerzo v Ljubljani in za slovenski raziskovalni prostor. Z združevanjem vrhunskih strokovnjakov z različnih področij bomo lahko razvili inovativne rešitve za trajnostno upravljanje kulturne dediščine, kar se sklada s strateškimi usmeritvami naše univerze in države. Veseli nas, da smo del evropskega partnerstva, ki spodbuja interdisciplinarnost, ustvarjalnost in povezovanje z lokalnimi skupnostmi. Prepričan sem, da bo center pomembno prispeval k večji prepoznavnosti Slovenije na področju dediščinske znanosti in k trajnostnemu razvoju.«

Državni sekretar dr. Jure Gašparič z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije dodaja: »Projekt dokazuje visoko konkurenčnost slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki uspešno pridobivajo projekte tudi v najbolj zahtevnih mednarodnih razpisih. GreenHer izstopa zaradi izrazite interdisciplinarnosti, saj združuje širok nabor znanstvenih področij in institucij. Pri tovrstnih teaming projektih polovico sredstev prispeva Evropska unija, drugo polovico pa ministrstvo; tokratni prispevek ministrstva bo znašal nekaj več kot 13 milijonov evrov.«

Slika 6: Med konservatorsko-restavratorskimi posegi leta 2018 je bil Aljažev stolp mehansko očiščen ter na novo zaščiten s svetlo in temno sivimi zaščitnimi premazi. Pred ponovno namestitvijo na vrh Triglava je bil stolp analitično preiskan z različnimi prenosnimi instrumenti.

Takšen pristop omogoča določanje materialne sestave in dokumentiranje začetnega stanja novih premazov, kar predstavlja pomembno podlago za spremljanje stanja ter načrtovanje prihodnjih konservatorsko-restavratorskih posegov na Aljaževem stolpu. (Foto: Miro Podogoršek)

Center odličnosti – ključni podatki

• Na razpis EU Širjenje sodelovanja in odličnosti (Teaming for Excellence) leta 2023 je bilo oddanih 125 prijav. Po prvi fazi ocen je bilo v nadaljnjo obravnavo izbranih 35 projektov, financiranih pa jih je bilo 12. Od uvedbe razpisov leta 2013 sta bila iz Slovenije uspešna le dva projekta: InnoRenew CoE (Univerza na Primorskem) in CTGCT CoE (Kemijski inštitut). Projekt GreenHer CoE bo prejel 13,4 milijona evrov sredstev Evropske unije, enako vsoto pa bo zagotovilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.