Mednarodni dan žensk v znanosti
Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar določila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Letos ta dan obeležujemo že desetič. Ob tej priložnosti Komisija za enake možnosti na področju znanosti napoveduje raziskavo o delovnih razmerah ter kariernih priložnostih raziskovalk in raziskovalcev v Sloveniji.
(VIR: UL BF)
Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti opozarja na pomen spodbujanja deklet za raziskovalne kariere ter na zagotavljanje enakopravnih možnosti. Kulturni vzorci namreč še vedno vplivajo na počasnejša napredovanja in redkejša nagrajevanja.
Mednarodni dan temelji na resoluciji, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela decembra 2015 in s katero je poudarila pomen enakopravne vključenosti žensk in deklet na vseh področjih znanstvenega delovanja.
(VIR: UL BF)
Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič je ob tej priložnosti izrazil priznanje znanstvenicam za njihov prispevek k razvoju znanosti in družbe ter poudaril, da so prav one navdih mlajšim generacijam deklet, ki se odločajo za raziskovalno pot.
Slovenija je načelo enakih možnosti spolov vključila med temeljna izhodišča svoje znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije. To pomeni, da je skrb za enakopravnost vpeta v vse korake raziskovalnega procesa – od zasnove projektov in njihove izvedbe do vrednotenja dosežkov ter prenosa znanja v prakso. Poseben poudarek je namenjen povečanju zastopanosti žensk na vodilnih položajih ter v organih odločanja na področju znanosti.
Na ministrstvu poudarjajo, da si prizadevajo za oblikovanje ukrepov in praks, ki bodo zmanjševali razlike med spoloma pri zaposlovanju, napredovanju ter dolgoročnem ohranjanju raziskovalk v akademskem prostoru.
Komisija za enake možnosti na področju znanosti, ki deluje kot posvetovalno telo ministra, bo v letošnjem letu izvedla raziskavo, s katero želi pridobiti podrobnejši vpogled v dejanske pogoje dela in možnosti kariernega razvoja v slovenskem raziskovalnem prostoru. Zbrani podatki naj bi služili kot podlaga za pripravo ciljno usmerjenih ukrepov za izboljšanje položaja žensk v znanosti.
(VIR: UL BF)
Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, ob letošnjem dnevu poudarja: »Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se vsakič znova opomnimo, kako pomembno je pripoznanje prispevka znanstvenic k razvoju univerze in družbe. S poklonom njihovemu delu sporočam našo zavezanost načelom enakosti in enakih možnosti; ter obvezo, da še naprej ustvarjamo akademsko okolje, ki krepi osebni in profesionalni potencial znanstvenic, zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Verjamem, da z njihovim zgledom za znanost navdihujemo mlade generacije deklet.«
Čeprav se delež žensk med doktorandi v Sloveniji povečuje, se njihova prisotnost v višjih fazah raziskovalne kariere postopoma zmanjšuje. Ta pojav kaže na potrebo po sistemski podpori, razvoju mentorskih programov in ustvarjanju vključujočega akademskega okolja, ki omogoča enake možnosti napredovanja. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi načrti za enakost spolov, ki jih morajo raziskovalne ustanove dosledno uresničevati.
Raziskovalke in raziskovalci pomembno vplivajo na oblikovanje prihodnjih generacij znanstvenic in znanstvenikov. Zato je ključno, da akademski prostor ostaja odprt, pravičen in dostopen vsem – ne glede na spol, starost, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine. Raziskovalne politike morajo biti oblikovane tako, da omogočajo poln razvoj znanstvenega potenciala ter preprečujejo, da bi ta zaradi strukturnih ovir ali neenakih priložnosti ostal neizkoriščen.
Aris s publikacijo o položaju žensk v znanstvenoraziskovalnem prostoru
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) je ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti objavila publikacijo Zunanja povezava na Ženske v znanosti Odpira se v novem oknu.
V študijskem letu 2024/2025 je bilo med predavatelji in lektorji več kot 70 odstotkov žensk, med rednimi profesorji pa 38 odstotkov. Podobna podzastopanost je prisotna v znanstvenoraziskovalni dejavnosti, saj je bilo leta 2023 med zaposlenimi v raziskovalno-razvojni dejavnosti le 37 odstotkov žensk (2023). Enako sliko kažejo tudi podatki o vodjih raziskovalnih programov in projektov ter o njihovem financiranju. Ženskih vodij raziskovalnih programov je bilo v opazovanem obdobju v vseh starostnih skupinah manj kot moških. Delež žensk se tako dosledno zmanjšuje z napredovanjem po akademski in raziskovalni lestvici.