Predstavitev rezultatov projekta o podnebni ranljivosti naselij
V Centru Rog v Ljubljani je 12. marca 2026 potekala strokovna konferenca Mesta in naselja prihodnosti: priporočila in usmeritve za podnebno odporno načrtovanje, na kateri so strokovnjaki predstavili ključne rezultate raziskovalnih nalog s področja prilagajanja naselij na podnebne spremembe.
Konferenco je organiziral Direktorat za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor, namenjena pa je bila strokovni javnosti, urbanistom, prostorskim načrtovalcem, raziskovalcem, predstavnikom občin in ministrstev ter študentom. Novica o dogodku, kjer so izpostavili rezultate je dostopna Zunanja povezava na TUKAJ Odpira se v novem oknu.
Klimatologinja in zaslužna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, je izpostavila, da se je temperatura v Sloveniji od leta 1950 zvišala za 2,6 °C, narašča število vročih dni in tropskih noči, snežne odeje je vse manj, pogostejši pa so vročinski valovi, suše, padavinski ekstremi in pospešen dvig morske gladine. Segrevanje se bo nadaljevalo še desetletja, njegova intenzivnost pa je odvisna od globalnih izpustov; brez ambicioznega blaženja lahko do konca stoletja doseže do +4 °C, s pogostejšimi vročinskimi valovi, do 45 dodatnimi vročimi dnevi in skorajšnjim izginotjem snežne odeje v nižinah.
Pomembna vloga Biotehniške fakultete
V okviru dogodka so bili predstavljeni rezultati naloge Ocena podnebne ranljivosti in tveganj za mesta in druga urbana naselja v Sloveniji, ki jo je za ministrstvo pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za krajinsko arhitekturo.
Poročilo je dostopno tu:
Naloga podaja celovito oceno ranljivosti slovenskih mest in naselij z več kot 2.000 prebivalci za tri ključne podnebne nevarnosti:
- ekstremno vročino,
- poplave,
- požare,
in sicer za dva različna podnebna scenarija.
Rezultate raziskave je na konferenci predstavila prof. dr. Mojca Golobič.
Od analize k usmeritvam za prihodnost
Poleg analize ranljivosti so strokovnjaki predstavili tudi drugo nalogo ministrstva, ki prinaša konkretna priporočila za podnebno odporno načrtovanje naselij. Ta vključujejo:
- preusmerjanje poselitve na varnejša območja,
- umik dejavnosti z ogroženih območij,
- krepitev zelenih površin in javnih prostorov,
- prilagajanje vodnega kroga v mestih,
- prenovo in zgoščanje stavbne strukture ter
- spodbujanje trajnostne mobilnosti.
Pomen sodelovanja stroke
Kot je bilo poudarjeno na konferenci, način načrtovanja prostora neposredno vpliva na kakovost življenja, varnost pred naravnimi nesrečami ter sposobnost družbe za prilagajanje podnebnim spremembam. Ključno vlogo pri tem imajo sodelovanje različnih strok, izmenjava znanja in vključevanje deležnikov v procese načrtovanja.
Predstavljeni rezultati tako predstavljajo pomembno strokovno podlago za nadaljnji razvoj podnebno odpornih mest in naselij v Sloveniji ter potrjujejo vlogo Biotehniške fakultete kot pomembnega partnerja pri oblikovanju trajnostnih prostorskih rešitev.