Divje začimbe na poštnih znamkah – vabljeni v Botanični vrt UL
Pošta Slovenije že od leta 2003 bolj ali manj redno v Botaničnem vrtu UL predstavlja nove poštne znamke na temo rastlinstva. Prva predstavitev znamk je bila pred 23 leti, ko je Pošta Slovenije na predlog predlagateljev predstavila jubilejno znamko ob 170-letnici rojstva botanika, vodje vrta in člana SAZU Alfonza Paulina, doma iz Leskovca pri Krškem.
Ni prav nič nenavadno, da se je sodelovanje Pošte Slovenije in Botaničnega vrta začelo s pomembnim raziskovalcem slovenske flore, avtorjem posušene herbarijske zbirke (1901–1936), avtorjem prvega učbenika Prirodopis rastlinstva pri nas (1898), utemeljiteljem naravovarstva pri nas (1907) in kasneje soavtorjem znamenite spomenice (1920). Prav tako je leta 1889 začel tudi z izdajanjem natisnjenega seznama semen – Index seminum.
*Vir fotografije je Botanični vrt UL, BF
Temelj prvega sodelovanja s Pošto Slovenije in Filatelistično zvezo Slovenije je bil dober, zato sodelovanje po več kot 20 letih še vedno traja. Botanični vrt v svojih zbirkah predstavlja rastlinstvo Slovenije, Evrope in sveta, zato lahko pokriva zelo različne tematike rastlinstva, ki jih na znamkah izdaja Pošta Slovenije. Enkrat gre za naše endemite, vrste, ki rastejo samo pri nas, drugič za ogrožene kukavičevke, drevesne vrste, različne hortikulturne predstavnike in še bi lahko naštevali.
Znamke običajno izidejo spomladi v seriji štirih znamk. Letos so na vrsti divje začimbe, kot so jih poimenovali na Pošti Slovenije. Med njimi so izbrali štiri predstavnike: navadno kumino (Carum carvi), navadni komarček (Foeniculum vulgare), kraški šetraj (Satureja montana) in materino dušico (Thymus sp.).
Vsem tem rastlinam je skupno, da rastejo na suhih in toplih rastiščih. Kraški šetraj in komarček sta izključno vezana na submediteranski del Slovenije. Dve med njimi sta kobulnici in dve ustnatici, torej sta predstavljeni dve različni družini, vsem pa so skupna dokaj močna eterična olja. Prav ta olja povedo, da gre za rastline sonca in toplih rastišč.
Ker so njihova eterična olja zelo aromatična in antiseptična, je tudi njihova uporaba že dolgo znana. Praktično so vse vrste poznali že v antiki. Da se Slovenija dotika teh starih civilizacij, ki so se tukaj razvijale, ne pričajo samo arheološki ostanki in imena, temveč tudi navade in običaji, kamor sodi tudi uporaba vseh omenjenih zelišč.
Ta zelišča lahko uporabljamo kot začimbe, kot zdravilne rastline za čaje ali mazila, lahko pa so tudi dodatek jedem, predvsem v tradicionalni sredozemski kuhinji, kamor sodi tudi zahodni del Slovenije. Brez komarčka v rižu na Primorskem ni bilo rižote, brez kumine v zelju in golažu prav tako ni šlo. Šetraj so uporabljali predvsem za mesne jedi, danes pa je pogost tudi na zelo priljubljeni pici. Materina dušica ne sme manjkati v zeliščnih čajih in je ena pomembnejših rastlin pri zdravljenju prehladnih obolenj.
*Vir fotografije je Botanični vrt UL, BF
Seveda so se navade uporabe zelišč razširile tudi v notranjost Slovenije, kjer so vrste, ki tam naravno niso rasle, našle svoje mesto v zeliščnih kotičkih tako meščanskih kot kmečkih vrtov. Na vsakem vrtu so morale biti.
Ko se danes oziramo na te rastline, velikokrat pozabljamo, kako celovite zgodbe nam te predstavnice, ki rastejo na videz revnih in toplih rastiščih, lahko pripovedujejo. To so rastline stresa – vodnega, sončnega in prehranskega. A prav zaradi stresnih pogojev rasti so tako bogate z vonjavami. Če se znamo skloniti do njih, nas njihove vonjave pobožajo, če se jih dotaknemo z dlanjo, imamo njihov vonj še dolgo na sebi. Če jih malo natremo po roki, pa nam marsikatera od teh rastlin odžene tudi kak nadležen mrčes.
*Vir fotografije je Botanični vrt UL, BF
Narava nam torej vse ponudi, zato so vrtovi vedno imeli svoj smisel – ljudje so si na ta način rastline podajali naprej in njihove zgodbe prenašali na nadaljnje rodove.
Pridite v Botanični vrt UL v petek, 27. marca 2026, ob 11. uri. O teh rastlinah boste izvedeli še marsikaj, spoznali pa jih boste tudi v malih podobah na znamkah Pošte Slovenije.
Jože Bavcon
Blanka Ravnjak
Program:
Predstavitev priložnostnih poštnih znamk Rastlinstvo – divje začimbe rastline
Pošta Slovenije, Botanični vrt UL v Ljubljani, FD Ljubljana in Filatelistična zveza Slovenije/FD Ljubljana pripravijo svečano predstavitev priložnostnih poštnih znamk iz serije Rastlinstvo – Divje začimbe navadna kumina (Carum carvi), navadni komarček (Foeniculum vulgare), kraški šetraj (Satureja montana in materina dušica (Thymus sp.), v petek 27. marca 2026 ob 11.00 uri v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15 v Ljubljani.
Program predstavitve:
1. Kulturni program
2. Pozdravne besede vodje Botaničnega vrta dr. Jožeta Bavcona
3. Pozdravni nagovor in predstavitev priložnostnih znamk – predstavnik FZS Igor Pirc
4. Predstavitev Divjih začimb – Botanični vrt - dr. Banka Ravnjak
5. Kulturni program
6. Predstavitev znamk tega izida in podelitev spominskih albumov - predstavnik Pošte
Slovenije Mag. Simona Košer Šavora
Povezovalka kliče prejemnike albumov po naslednjem vrstnem redu:
- vodja Botaničnega vrta dr. Jože Bavcon
- predstaviteljici divjih začimb dr. B. Ravnjak
- predstavniku FZS I. Pirc
7. Kulturni program
Vsi nagovori so kratki, razen tč. 4. Botanični vrt zagotovi dvorano, na platno se najprej proicirajo priložnostne znamke iz serije slovenskih divjih začimb (ki so na znamkah, USB predstavitev preskrbi Pošta). Za uvod v program in zaključek poskuša Botanični vrt zagotoviti glasbeni nastop gojencev glasbene šole Moste.
Po zaključku programa pa druženje ob skromni pogostitvi.
Pošta ob odru za predstavitev postavi pingvina s povečanimi znamkami letošnje serije Rastlinstvo. Zelo bi bilo zaželjeno izpostavljeno okence Pošte. Gostje bodo prejeli mapice s priložnostnimi znamkami iz serije Rastlinstvo 2026.
Vabilo za prireditev oblikuje FZS; Botanični vrt in FZS po svjih mailing listah razpošljeta vabila najkasneje do 15. marca. Pošta po možnostih posreduje znamke za poštnino (2 x 40 nominale A ali B).
Predlog pripravil: Igor Pirc v sodelovanju z Botaničnim vrtom