Hrana se draži, kmetijstvo pa postaja vse bolj ranljivo

Dogajanje na svetovnih energetskih trgih razkriva, kako krhek je sodobni prehranski sistem — agrarni ekonomist prof. dr. Emil Erjavec opozarja, da kmetijstvo, ki temelji na umetnih gnojilih, postaja nevzdržno.

V podkastu Ob osmih je bil sogovornik agrarni ekonomist prof. dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Pojasnil je, da dogajanje v Hormuški ožini trenutno še ne draži neposredno prehranskih surovin, temveč so v cene že vključena pričakovanja glede prihodnjih razmer. Opozarja tudi, da je dolgoročna rešitev za prehransko odpornost prehod iz sistema, ki temelji na umetnih gnojilih, v bolj trajnostno in ekološko kmetijstvo.

Od leta 2020 so se cene hrane po podatkih Statističnega urada zvišale za 40 do 45 odstotkov, nova energetska kriza pa bi lahko povzročila dodatne podražitve. Cena nafte vpliva na stroške kmetijske mehanizacije, gnojil in logistike. Amonijak, ključna sestavina dušikovih gnojil, se namreč proizvaja iz zemeljskega plina, proizvodnja gnojil pa je skoncentrirana predvsem v državah Perzijskega zaliva. Vpliv višjih cen energentov se na cene hrane običajno prenese z zamikom nekaj mesecev ali celo do enega leta.

Vir: UL BF

Prof. Erjavec opozarja, da hrana ne nastaja le pri kmetu, temveč pomemben del stroškov nastane v živilski industriji in trgovini, ki sta prav tako energetsko odvisni. Zaradi tržne moči trgovine se lahko zgodi, da se cene hrane zvišajo, ne da bi se to v celoti preneslo nazaj do kmetov. V krizah običajno največ izgubijo potrošniki in kmetje, pri čemer opozarja, da trenutno še ni pravih razlogov za podražitve, čeprav se javnost nanje že pripravlja.

Kot kratkoročne ukrepe omenja boljšo organizacijo oskrbe in ciljno pomoč najbolj prizadetim, pri čemer opozarja na nevarnost populističnih ukrepov. Pavšalna izplačila po njegovem niso učinkovita, saj lahko nekateri prejmejo pomoč, čeprav je ne potrebujejo, drugi pa ostanejo brez nje.

Dolgoročno pa opozarja na nujnost sprememb v kmetijstvu:
"Model kmetijstva, ki tako temelji na intenzivni rabi umetnih gnojil, energije in specializaciji, postaja nevzdržen."
Zato meni, da bo treba "premisliti o prehodu v bolj krožno in ekološko kmetijstvo", kar pa zahteva spremembe v razmišljanju, več znanja in učinkovite institucije.

Pomembno vlogo imajo tudi potrošniki. Ti morajo biti kritični do informacij in razumeti pomen domače proizvodnje hrane, tudi če to pomeni nekoliko višjo ceno slovenske hrane.

Objava je povzeta po članku Zunanja povezava na MMC RTV Slovenija Odpira se v novem oknu.