Emil Erjavec: Čas je za preobrazbo kmetijstva, ne za strašenje s pomanjkanjem hrane

Geopolitične napetosti, dražji energenti in motnje v dobavah znova odpirajo vprašanje: ali Evropi grozi prehranska kriza?

Prof. dr. Emil Erjavec, agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, v intervjuju za Zunanja povezava na Mladino Odpira se v novem oknu opozarja, da trenutne geopolitične napetosti in rast cen energentov neposredno vplivajo na kmetijstvo in prehranski sistem. Dražja energija namreč povečuje stroške v vseh členih verige – od kmetij do predelave in trgovine.

Po njegovih besedah so razmere primerljive s preteklimi krizami, ko je prihajalo predvsem do izrazitih podražitev hrane, ne pa do dejanskega pomanjkanja: »V strokovni literaturi agrarne ekonomike ta obdobja niso izpostavljena kot neka dramatična obdobja pomanjkanja hrane, pač pa kot obdobja ekscesnih dvigov cen hrane.«

Erjavec opozarja tudi na posebnosti slovenskega prehranskega sistema, kjer cene in razmerja moči v verigi hrane niso uravnoteženi. Slovenski kmetijsko-prehranski sistem je po njegovem slabše integriran kot v nekaterih drugih evropskih državah, kar povečuje ranljivost tako kmetov kot potrošnikov. »V Sloveniji imamo leta 2026 slabše integriran kmetijsko-prehranski sistem, kot smo ga imeli leta 1991. To je katastrofa za vse.«

Dodatno ranljivost po njegovem predstavlja tudi odvisnost evropskega kmetijstva od uvoženih gnojil in energentov. Dušična gnojila, ki so ključna za intenzivno pridelavo, so vezana na zemeljski plin, pri fosforju in kaliju pa obstajajo dodatne geopolitične in surovinske omejitve. Kratkoročnih alternativ tem surovinam po njegovem mnenju ni, kar dodatno poudarja potrebo po spremembi modela kmetovanja.

Erjavec izpostavlja, da je sedanji produktivistični model kmetijstva, ki temelji na maksimiranju pridelka, dolgoročno nevzdržen zaradi okoljskih posledic in visoke odvisnosti od zunanjih virov. Sedanja kriza po njegovem predstavlja nov dokaz za nujnost preobrazbe.

Pri tem zavrača argument, da bi spremembe ogrozile prehransko varnost Evrope: »Konvencionalno, produktivistično evropsko kmetijstvo straši, da bomo lačni, v bistvu pa zahteva, da se zanj nič ne spremeni.«

Po njegovem mnenju Evropa ob presežkih hrane in velikih količinah zavržene hrane ne more biti lačna, razen v primeru izjemnih globalnih kriz. Zato poudarja, da je treba razpravo usmeriti v trajnostno rabo virov, krajše prehranske verige, ohranjanje narave in dolgoročno stabilnost kmetij.

Ob tem opozarja tudi na spremembe v evropski kmetijski politiki, ki bi lahko prinesle manj sredstev za kmetijstvo in večjo odgovornost držav članic. To po njegovem pomeni začetek pomembnega preobrata v evropskem kmetijstvu.

»Namesto da se v Evropi ukvarjamo s tem, ali bomo za vsako ceno ohranili neki sistem produktivističnega kmetijstva, ... se moramo pogovarjati, kako bomo izkoristili to krizo za dejansko preobrazbo kmetijstva.«

Po njegovih besedah bo prihodnost evropskega in slovenskega kmetijstva odvisna od sposobnosti prilagajanja, dialoga in političnih odločitev, pri čemer je sprememba, kot poudarja, neizogibna.

Celoten intervju s prof. dr. Erjavcem je na voljo Zunanja povezava na TUKAJ Odpira se v novem oknu.