Meso iz epruvete: med inovacijo in realnostjo

Gojeno oziroma kultivirano meso hitro prehaja iz znanstvene fantastike v realnost, vendar njegova množična uporaba še ni tik pred vrati. Tehnologija omogoča pridelavo živalskih celic zunaj telesa, kar odpira nove možnosti za trajnostno prehrano, hkrati pa odpira številna vprašanja – od varnosti do vpliva na družbo.

Novinarka Meta Černoga se je v Zunanja povezava na Nedeljskem dnevniku Odpira se v novem oknu vprašala, ali je meso iz epruvete revolucija na krožniku ali laboratorijski poskus?

Pomemben strokovni vpogled v razvoj tega področja podaja izr. prof. Jernej Ogorevc z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki poudarja, da glede varnosti gojenega mesa nima zadržkov. Ob tem opozarja, da tehnologija ne more nadomestiti vseh funkcij tradicionalne živinoreje, ki poleg hrane pomembno vpliva na podeželje, kulturno krajino in kroženje snovi v naravi.

Vir: UL BF

Dr. Ogorevc izpostavlja tudi širši pomen razvoja alternativnih virov hrane: v času podnebnih sprememb so takšne tehnologije ključne za prehransko varnost. Po njegovih ocenah bi lahko cena gojenega mesa v prihodnjih letih padla na okoli 10 evrov na kilogram, vendar bo njegova dostopnost v Evropi odvisna predvsem od zakonodaje, razvoja tehnologije in interesa potrošnikov.

Vir: osebni arhiv izr. prof. dr. Ogorevca

V članku pojasni tudi sam proces nastanka gojenega mesa: iz živalskih celic v laboratoriju nastane celična masa, ki pa še ne dosega kompleksne strukture pravega zrezka. Med ključnimi izzivi ostajajo industrijska proizvodnja, nadzor nad rastjo celic, etična vprašanja (npr. uporaba živalskih sestavin v gojiščih) ter doseganje ustrezne teksture.

Pomembno je tudi, da ima Slovenija na tem področju znanje in potencial. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in drugih institucijah izobražujemo kadre s področja biotehnologije, obenem pa pri nas delujejo tudi podjetja, ki razvijajo tehnologije gojenega mesa.

Članek (izvirnik si lahko preberete Zunanja povezava na TUKAJ Odpira se v novem oknu) sklene, da gojeno meso ni več oddaljena ideja, temveč nastajajoča realnost, ki pa bo morala premagati še številne tehnološke, družbene in regulativne ovire, preden bo postala del vsakdanje prehrane.

*Objava je povzeta po originalu objavljenem 5.4. 2026 v Nedeljskem dnevniku na gornji povezavi.