Botanični vrt UL že 216 let varuje biodiverziteto slovenskega rastlinskega sveta

Ob svetovnem dnevu biodiverzitete v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani poudarjajo, da ohranjanje biodiverzitete ni le vprašanje varstva narave, ampak dolgoročna odgovornost do prostora, znanja in prihodnjih generacij. Botanični vrt Univerze v Ljubljani že od ustanovitve pred 216 leti ohranja in predstavlja rastlinski svet Slovenije ter drugih delov sveta, pri čemer združuje raziskovanje, varovanje rastlin in izobraževanje javnosti.

Pomemben del njihove dejavnosti predstavlja varovanje rastlinskih vrst v tako imenovanih ex-situ pogojih – z gojenjem rastlin v Botaničnem vrtu, semensko banko ter nadomestnimi habitati – hkrati pa tudi monitoring in ohranjanje vrst v naravi oziroma in-situ varstvo.

Med pionirji v Sloveniji so bili tudi pri opozarjanju na pomen travniške biodiverzitete. Že pred letom 2000 so začeli popularizirati ohranjanje cvetočih travnikov, zato v Botaničnem vrtu še danes puščajo travniške površine v naravni, cvetoči obliki. Pobuda se je v zadnjih letih razširila tudi v številne javne in zasebne vrtove po Sloveniji.

Raziskovanje travnikov ima v Botaničnem vrtu UL dolgo tradicijo. Že pred drugo svetovno vojno je travnike na obrobju Ljubljane raziskoval tedanji vodja vrta prof. dr. Gabrijel Tomažič. Leta 1996 so v vrtu začeli z monitoringom travnikov v okolici Ljubljane, danes pa že več kot 26 let upravljajo suhi travnik v Rojah. Na njem uspeva več kot 180 rastlinskih vrst, z ustreznim upravljanjem pa se je številčnost številnih vrst močno povečala. Travnik danes služi kot naravna semenska banka in vir semenskega materiala za obogatitev zelene infrastrukture v mestu.

Danes se v Botaničnem vrtu UL nahaja že več kot 5700 rastlinskih vrst iz Slovenije in različnih delov sveta. V trajni semenski banki hranijo skoraj tretjino slovenske flore z znanih nahajališč. Botanični vrt UL je tudi del evropske mreže semenskih bank ENSCONET, ki povezuje 18 držav.

Posebno pozornost namenjajo tudi ohranjanju slovenskih endemitov in ogroženih vrst. Med njimi je hladnikija (Hladnikia pastinacifolia), edini slovenski rodovni endemit, ki je bil leta 2010 na pobudo Botaničnega vrta upodobljen na slovenskem evro kovancu. V vrtu uspevajo tudi kojniška perunika, pironova meteljka, nadiški otavčič ter številne ogrožene vrste mečkov.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani sodeluje tudi v mednarodnih projektih varovanja rastlin. Med drugim je vključen v svetovni projekt ohranjanja volemije, izjemno redkega avstralskega »živega fosila«, v katerega je vključenih le 38 botaničnih vrtov na svetu. Pomemben del dejavnosti predstavlja tudi projekt LIFE SeedForce, v okviru katerega proučujejo in varujejo nekatere rastlinske vrste Natura 2000.

Kljub številnim izzivom in omejenim pogojem delovanja Botanični vrt UL ostaja pomembna raziskovalna, izobraževalna in naravovarstvena ustanova, ki s svojim delom pomembno prispeva k ohranjanju rastlinske biodiverzitete doma in v mednarodnem prostoru.

Spodaj podatki hrambe v Semenski banki:

Število vseh akcesij v semenski banki : 36.154 (trajna+suha)

Število vseh akcesij v trajni semenski banki: 2.956

Število vseh akcesij v suhi semenski banki: 33.198

Število različnih vrst v suhi semenski banki: 3.364

Število različnih vrst v trajni semenski banki : 1.029

Število zavarovanih rastlin. vrst (naravovarstveni status + endemiti) v trajni semenski banki: 129

Število vrst v referenčni zbirki: 2.569

Najstarejše seme iz referenčne zbirke: Polypogon monspeliense, Limoges 1918

Najstarejša hranjena semena v zbirki: Solenanthus scardicus, 1995, Picea omorika 1995,Veronica

 urticifolia 1994

*Avtor objave in fotografij je dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta UL