Raziskovalni programi

(Kulturna) krajina je nastala kot rezultat sovplivanja naravnih in antropogenih dejavnikov in se pod njihovim vplivom tudi nenehno spreminja. Sodobni pogled na krajino slednje ne razume zgolj v smislu fizičnega prostora, temveč kot pomemben del krajine dojema tudi vse pomene in predstave, ki se o tem prostoru oblikujejo pri posameznikih in v družbi. V prostoru se pojavljajo vedno nove dejavnosti, ki krajino preoblikujejo. Program je edini v Sloveniji, ki krajino obravnava kot predmet raziskovanja v vseh vidikih, ki jih omenja Evropska konvencija o krajini: prepoznavanje in vrednotenje krajin (predvsem v okviru temeljnih raziskav) ter varstvo, upravljanje in načrtovanje krajin (predvsem v okviru aplikativnih raziskav).

Program Urejanje krajine kot bivalnega okolja (P4-0009) se izvaja na Oddelku za krajinsko arhitekturo od leta 2009, z delovanjem pa je program začel že leta 1999 pod naslovom Urejanje krajine in varstvo okolja. Skupina, ki jo vodi prof. dr. Mojca Golobič, šteje štiri raziskovalce, enega mladega raziskovalca in enega tehnika. Gre za interdisciplinarno raziskovalno skupino, ki združuje krajinske arhitekte, urbanista in geografa. Kljub majhnosti raziskovalna skupina pokriva različne vidike raziskovanja razmerja družbe in krajine oz. širše prostora.  Raziskovalne teme zajemajo različne prostorske ravni: od lokalnega načrtovanja, npr. pomena odprtih prostorov za kakovost življenja prebivalcev mest, do strateškega evropskega načrtovanja, npr. vrednotenje učinkov evropskih direktiv. V programu za obdobje 2018-2023 smo izpostavili naslednje glavne teme delovanja:

• spreminjanje razmerja med človekovim delovanjem in krajino skozi čas s poudarkom na produkcijskih krajinah,
• vrednotenje človekovega delovanja v prostoru preko analize javnih politik in
• razmerje med kakovostjo bivanja in kakovostjo odprtega prostora.

Med odmevnejšimi dosežki preteklih petih let lahko najprej omenimo prispevek k presoji učinkov na prostor, novemu pristopu k vrednotenju, s katerim ugotavljamo prostorsko dimenzijo različnih sektorskih politik. Objavljena je bila razprava o možnostih uporabe tega pristopa za vrednotenje politik EU (Fischer in sod., 2015), za Naturo 2000 (Marot in sod., 2013), na primeru Slovenije (Golobič in sod., 2015) in na primeru krajinske pestrosti slovenskih obalnih krajin (Golobič in Lestan, 2016). Raziskovanje odprtega prostora v mestih naslavlja vlogo odprtega prostora mestnih sosesk pri zagotavljanju zdravega življenjskega sloga (Lestan in sod., 2014), telesno dejavnost mladih in povezavo z odprtim prostorom (Sember in sod., 2016). Na temo zelene infrastrukture je bila izdana tudi posebna številka Urbanega izziva (Marot in sod., 2015). Na področje zaznavanja krajine posegata objavi o možnostih uporabe toponimov v krajinskih tipologiji in planiranju posegov v prostor (Seidl in sod., 2015, Seidl in sod. 2018). Med novejšimi raziskovalnimi temami je razmerje med proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije in kakovostjo krajine (Frantal in sod., 2017).

Z razvojem novih metod na področju načrtovanja prispevamo k izboljšanju družbenega upravljanja s prostorom in tako pričakujemo izboljšanje kakovosti krajine in delovanja različnih mehanizmov v prostoru in družbi nasploh, s čimer utemeljujemo tudi pomen raziskav krajine za slovensko družbo. Tak primer je podpora procesu prenove Strategije prostorskega razvoja RS, v kateri skupina sodeluje preko različnih projektov: analiza izvajanja strategije, zasnova modela prostorskega razvoja Slovenije, strateško vrednotenje Strategije in pa vodenje tematske skupine zelena infrastruktura.

Raziskovalci so člani mednarodnih združenj, kot so ECLAS (Evropski svet šol krajinske arhitekture), AESOP (Zveza evropskih načrtovalskih šol), IAIA (Globalna zveza za presoje učinkov) in EUCALAND (Zveza evropskih kmetijskih krajin) in s predstavitvami raziskovalnega dela redno sodelujejo na njihovih letnih dogodkih.

Slika 1: Zasnova prostorskega razvoja Slovenije. (Model prostorskega razvoja Slovenije, Golobič in sod., 2018)Slika 2: Štiri skupine, v katere se razvrščajo posamezne ledinske enote. (Penko Seidl, 2015)Slika 3: Kartirane krajinske prvine na območju Parja. (CRP Opredelitev krajinske pestrosti in krajinskih značilnosti, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti, Golobič in sod., 2015)Slika 4: Delovna shema projekta INTESI. (Niederer, 2016)Slika 5: Razmerje med odprtim prostorom in zdravim življenjskim slogom. (Lestan, 2015)Slika 6: Zemljevid proizvodnih enot na OVE in tipologije slovenskih krajin. (Bevk, 3018)