Raziskovalni projekti

CILJ PROJEKTA

Pitanje goveda v Sloveniji predstavlja za prirejo mleka drugo najpomembnejšo živinorejsko panogo. Na tem področju v Sloveniji zaostajamo za svojimi severnimi in zahodnimi sosedi Namen projekta je pripraviti, preizkusiti in predstaviti tehnologijo pitanja telet za prirejo teletine in mlade govedine visoke kakovosti. Razvita tehnologija reje skupaj z ekonomskimi analizami bo osnova na kateri se bodo lahko v nadaljevanju postavile blagovne znamke govedine visoke kakovosti, izboljšal ekonomski status rejcev in z optimirano prehrano živali zmanjšati izpust toplogrednih plinov.

OPIS POSTOPKA

Poskusna pitanja telet in mlade govedi za prirejo mesa vrhunske kakovosti bodo potekala pri šestih rejcih širom Slovenije. Menedžment in prehrano živali, spremljanje ekonomike reje, predklavnih in klavnih postopkov in tehnologijo postklavne obdelave mesa bodo vodili strokovnjaki Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijskega inštituta Slovenije in Emona Razvojnega centra za prehrano. Strokovnjaki za  agrarno ekonomiko bodo naredili kjalkulacije gospodarnosti pitanja in podali smernice za ekponomičnost reje. Pri deseminaciji znanja bdo sodelovali vsi partnerji pod vodstvom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavoda Novo Mesto.

DODATEN OPIS PROJEKTA

V bolj razvitih državah državah EU proizvajalci tržijo teletino in mlado govedino visoke kakovosti, znotraj uveljavljenih blagovnih znamk. Kvaliteti primerno dosegajo na tržnih policat tudi višje cene. Pri nas v Sloveniji smo imeli blagovno znamko za teletino Zlato zrno in še vedno imamo blagovno znamko Pohorje beef za ekološko prirejeno mlado govedini. Nobena od omenjenih znamk ni dosegla širšega obsega trženja. Njuna slabost je bila v pičlo definiranih kriterijih kvalitete končnega proizvoda in posledično tudi omejenih možnostih nadzora le te.  Če želimo potrošniku ponudimo kos mesa vrhunske kakovosti moramo na začetek proizvodne verige, k rejcu. Ker nam primanjkuje telet za pitanje se vse več rejcev odloča za nakup mesnih pasem predvsem iz tujine. Problem v Sloveniji so tudi visoke izgube telet, kar 11%. Na začetku je uspešnost pitanja  zelo odvisna od lastnosti telet, ki jih vzredimo ali kupimo za pitanje. Prav pri kupljenih živalih iz tujine opažamo, da te prihajajo po večini  iz reje krav dojilj, iz pašnih terenov. Tudi pri lisasti pasmi beležimo, da v pitališča prihaja več telet iz reje krav dojil. Postopki vzreje telet in njihova prehrana do odstavitve so nadvse pomemben del, prehod na nov obrok v drugem hlevu pa po večini izzove hujšanje in nato prirast z večjim deležem maščobe. Prav tako se moramo zavedati, da so ta teleta ob nakupu dovzetna za različne bolezni. Poleg tega pri nas ni tradicije pitanja telet do starosti 8 mesecev in se večina telet namenjenih teletini zakolje že zelo mladih, pri živi teži cca. 120 kg.