Raziskovalni projekti

VSEBINSKI OPIS PROJEKTA

Potočna postrv (Salmo trutta, Linnaeus 1758) je domorodna in splošno razširjena postrvja vrsta, ki poseljuje predvsem hladnejše reke in potoke Slovenije. Je pomembna ribolovna vrsta, s katero ribiči upravljajo že od nekdaj, najverjetneje še preden so se pojavili prvi zapisi o ribištvu na slovenskem. V uplenu ribičev v zadnjih letih predstavlja približno 10 % ulova vseh postrvjih vrst, njen uplen je zabeležen v 127 ribiških revirjih. Tudi prvi vzrejni poskusi so vključevali potočno postrv. Trenutno je registriranih 19 ribogojstev za vzrejo potočne postrvi za poribljavanja. Pomemben del vzreje potočne postrvi je tako imenovana sonaravna vzreja, ki poteka v potokih. V upravljavskem obdobju 2006 – 2010 je bilo skoraj 750 potokov, ki so bili v ribško gojitvenih načrtih opredeljeni kot gojitveni potoki za sonaravno vzrejo potočne postrvi.

Tekom let in desetletji so se ribiške prakse spreminjale v smeri intenziviranja vzreje in povečevanja ribolova vse do danes, ko ribiči, ribiška in naravovarstvena stroka ter genetiki ugotavljamo, da je pri upravljanju potočne postrvi potrebno narediti revizijo in vpeljati nove prakse, ki bodo vodile v smer trajnostnega upravljanja z njeno populacijo. To je bil povod za prijavo na projekt Izdelava strategije upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji.
Za upad populacije in zmanjševanje razširjenosti potočne postrvi v Sloveniji v zadnjih letih je več vzrokov, od sprememb v okolju, kot sta slabšanje stanja habitatov in dvig povprečne temperature vode, do neustreznega ribiškega upravljanja s to vrsto. Neustreznost načrtovanja in izvajanja upravljanja s potočno postrvjo se kaže predvsem v uporabi domesticirane ribogojniške atlantske linije, ki so jo ribiške družine nekaj desetletij vlagale v odprte vode (poribljavanje), kjer se je le-ta križala z avtohtonimi osebki.

Cilj raziskovalnega projekta je na podlagi analize obstoječega stanja potočne postrvi, njenega dosedanjega upravljanja in pogojev, ki jih imajo izvajalci ribiškega upravljanja, opredeliti pogoje in smiselna območja, v okviru katerih se bo v Sloveniji izvajalo upravljanje s potočno postrvjo. Pri tem je treba določiti stopnjo genetske čistosti in sorodnosti populacij z namenom določitve upravljavskih enot ter določiti pravila vzreje potočne postrvi v ribogojnicah in gojitvenih potokih. Pri opredelitvi upravljavskih območij in upravljavskih enot je treba upoštevati tudi spremenjene razmere v naravi zaradi degradacije habitatov in podnebnih sprememb ter vire, s katerimi razpolagajo upravljavci ribiškega upravljanja. Za dolgoročno uspešnost implementacije strategije je v projektu predvideno tudi oblikovanje načrta za vzpostavitev sistema stalnega preverjanja genetskega materiala, ki se uporablja pri vzreji potočne postrvi. Projekt bo trajal 24 mesecev, končni rezultat pa bo strategija upravljanja s potočno postrvjo, ki bo vpeljevala pristope, ki bodo po eni strani omogočali bolj trajnostno rabo naravnega vira, po drugi strani pa bo v pomoč izvajalcem ribiškega upravljanja. V projekt bomo namreč vključevali ribiške družine, ki upravljajo s potočno postrvjo, ribogojce, pa tudi strokovne inštitucije, ki se ukvarjajo z varovanjem vrst in habitatov. Strategija upravljanja s potočno postrvjo bo vključena v Program upravljanja rib (dvanajstletni program), ki je krovni dokument na državni ravni za upravljanje z ribami in drugimi vodnimi organizmi na celinskih vodah v Republiki Sloveniji in v ribiško gojitvene načrte (šestletni izvedbeni načrt), kjer se načrtuje podrobno ribiško upravljanje za posamezne ribiške revirje po posameznih vrstah rib. Dokument je zavezujoč, kar je zagotovilo, da bo strategija zaživela tudi v praksi.

FAZE PROJEKTA IN NJIHOVA REALIZACIJA

1. Analiza stanja populacije potočne postrvi v Sloveniji; Mesec 15; BF, ZZRS
2. Analiza upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji; Mesec 15; ZZRS
3. Ovrednotenje stopnje genske čistosti ribogojniških in izbranih populacij naravnih populacij potočnih postrvi; Mesec 18; BF
4. določitev upravljavskih območij in upravljavskih enot za upravljanje s potočno postrvjo v Sloveniji; Mesec 24; BF, ZZRS
5. Določitev pravil za vzpostavitev plemenskih jat in sonaravno gojitev potočne postrvi v gojitvenih potokih; Mesec 24, BF, ZZRS
6. Predlog izvedbe stalnega spremljanja genetskega materiala potočne postrvi za vzrejo in poribljavanje s potočno postrvjo; Mesec 24; BF, ZZRS
7. Poročilo projekta s strategijo upravljanja s potočno postrvjo v Sloveniji; Mesec 24; BF, ZZRS
8. Predstavitev rezultatov naročniku in zainteresirani javnosti; Mesec 24; BF, ZZRS

SICRIS povezava

Zaključno poročilo

• Zaključno poročilo
• Vsebinsko poročilo