Raziskovalni projekti

Sodelujoče RO

• Gozdarski inštitut Slovenije 
• Visoka šola za varstvo okolja

Vsebinski del projekta

Prostoživeči parkljarji, predvsem srnjad (Capreolus capreolus), jelenjad (Cervus elaphus), divji prašič (Sus scrofa), gams (Rupicapra rupicapra), pa tudi damjak (Dama dama) in muflon (Ovis amon), v Sloveniji predstavljajo pomembne lovne vrste. Z vidika trajnostne rabe teh vrst, je zelo pomembno, da je upravljanje z njimi učinkovito in adaptivno, ter v skladu z ekosistemsko, ekonomsko ter sociološko nosilno zmogljivostjo okolja. Potencialne plenilce parkljarjev v Sloveniji predstavljajo predvsem vrste iz redu zveri, tj. volk (Canis lupus), evrazijski ris (Lynx lynx), medved (Ursus arctos), evrazijski šakal (Canis aureus) in lisica (Vulpes vulpes). Poleg teh, je treba omeniti tudi morebiten vpliv divjega prašiča, ki se pojavlja v vlogi plenske vrste, pa tudi kot plenilec (plenjenje mladičev srnjadi).

Prisotnost plenilcev ima na plenske vrste pomemben vpliv, zato ga je treba upoštevati v procesu upravljanja. V prvi vrsti plenjenje, predvsem s strani zveri predstavlja pomemben razlog za umrljivost parkljarjev, kar se posledično odraža v številčnosti in gostotah, kot tudi na populacijskih trendih in demografskih značilnostih. Posledice oz. vplivi plenjenja, ki se ne odražajo le na številčnosti plenske vrste so lahko še bolj pomembne, saj plenjenje med drugim lahko vpliva na spolno in starostno strukturo populacij, fizično stanje, zaparazitiranost, genetske značilnosti in njihovo vedenje. Zelo pomemben, če ne celo pomembnejši kot sam vpliv na smrtnost, je tudi vpliv plenilcev na vedenje osebkov plena. Zaradi prisotnost plenilcev naj bi plenske vrste med drugim postale bolj previdne, spremenila bi se njihova dnevno-nočna aktivnost, raba prostora, velikost skupin itd. 

Volk je poleg evrazijskega risa glavni plenilec parkljarjev v gozdovih zmernega pasu Evrope, kjer vpliva predvsem na številčnost jelenjadi. Raziskave iz slovenskega prostora (območje prisotnosti volka) kažejo, da smrtnost jelenjadi zaradi velikih zveri znaša okrog 7,8 %. V prehrani volkov prevladujejo vrste iz družine jelenov, ki predstavljajo 85 % zaužite biomase. Volk ne vpliva zgolj na številčnost, temveč tudi na spolno in starostno strukturo, saj pleni predvsem mlade živali in samice. 

Poleg volka, za najpomembnejšega plenilca velikih rastlinojedov v Evropi velja ris, ki je tudi najpomembnejši plenilec srnjadi, zato je prisotnost risa treba upoštevati predvsem pri upravljanju s srnjadjo. Srnjad v njegovi prehrani praviloma predstavlja med 50-99% plena. Na območjih, kjer živita tako srnjad, kot jelenjad, ima ris izrazito preferenco do plenjenja srnjadi. Na območju dinaridov ris pleni predvsem srnjad, ki predstavlja 80 % vse zaužite biomase. Stopnja plenjenja risa v Dinaridih znaša v povprečju 54,3 večjih živali letno oz. en večji plen na 6,72 dni. 

V primerjavi z volkom in risom, ima medved na populacije nekaterih parkljarjev manjši vpliv, njegov obstoj pa tudi ni odvisen od zadostne številčnosti parkljarjev.

Evrazijski šakal je prehranski generalist, ki se prilagaja lokalni razpoložljivosti prehranskih virov. Iz Evrope so znana predvsem številna terenska opažanja in prepričanja o pomembnem negativnem vplivu šakala kot plenilca. Znani so primeri iz vzhodne in osrednje Hrvaške, kjer se je številčnost srnjadi po letu 2012 zelo zmanjšala, kar naj bi bila med drugim posledica plenilskega pritiska šakala. O pomembnem vplivu šakalov na številčnost parkljarjev poročajo tudi iz drugih Evropskih držav, npr. Bolgarije in Madžarske, medtem ko so raziskave prehrane šakala v Srbiji pokazale, da je bila divjad (srnjad, divji prašič, poljski zajec) v prehrani šakala zastopana v majhnih količinah.

Lisica, ki je sicer vsejeda in oportunistična vrsta, lahko glede na raziskave iz različnih območij v Evropi, upleni med 13 in 25%, ter celo do polovico vseh mladičev srnjadi, ki so skoteni v tekočem letu. Plenjenje je tako eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na preživetje mladičev srnjadi, njegov vpliv pa je bolj izrazit v odprti kmetijski krajni, kot pa v gozdu. 

Poleg naštetih vrst zveri, pa velja v povezavi s plenjenjem parkljarjev omeniti tudi divjega prašiča. V raziskavi vpliva divjih prašičev v povezavi s plenjenjem mladičev srnjadi na Švedskem (območje Bogesund), predpostavke, da prašiči plenijo mladiče niso uspeli znanstveno potrditi in dokazati. Več podatkov se nanaša na plenjenje domačih živali. V Avstraliji prostoživeči prašiči (feral hogs) plenijo predvsem jagenjčke ovc (Ovis aries). Na letni ravni naj bi uplenili okoli 32 % vseh skotenih jagenjčkov, intenziteta plenjenja, pa je odvisna od gostote prašičje populacije.

Zaradi kompleksnosti plenjenja in z njim povezanih vplivov na plenske vrste je naše poznavanje tega področja še vedno precej nepopolno. Z znanstvenim raziskovanjem to razumevanje le postopoma povečujemo. Velike, kompleksne probleme je treba reševati s pomočjo združevanja že pridobljenih znanj ter nadgrajevanjem z novimi. Pregled objavljene tuje znanstvene in strokovne literature ter sinteza in ovrednotenje rezultatov relevantnih domačih (CRP) oz. mednarodnih projektov (LIFE, Interreg), v katerih je bil proučevan tudi vpliv plenilcev na prostoživeče parkljarje bodo zato pomembno izhodišče za večino raziskovalnih vprašanj, ki jih bomo obravnavali v posameznih delovnih svežnjih predlaganega projekta.

Osnovni cilji projekta so (skladno z navedenimi cilji so oblikovani tudi delovni svežnji):

1. Pregledati znane ugotovitve o vplivu plenilcev na prostoživeče parkljarje. Poleg novo pridobljenih domačih znanj je za celostno razumevanje obravnavane tematike treba poznati tudi izkušnje in ugotovitve raziskav, ki so bile narejene drugod po svetu. Pripravili bomo pregled objavljene tuje znanstvene in strokovne literature ter povzetek relevantnih delov domačih (CRP) oz. mednarodnih projektov (LIFE, Interreg).

2. Pripraviti sintezo dognanj o vplivu plenilcev iz v preteklosti izvedenih domačih projektov. V preteklosti so bili v Sloveniji izpeljani projekti, npr. LIFE Medved, LIFE SloWolf, LIFE Wolfalps, LIFE DinalpBear, Interreg Dinaris, Interreg 3Lynx ter vrsta CRP projektov v okviru katerih so bila pridobljena posamezna znanja/parametri in rezultati o potencialnem vplivu plenilcev. Rezultate posameznih parametrov s katerimi so bili ocenjeni vplivi določenega plenilca na posamezno vrsto parkljarja bomo združili in prilagodili v obliki, ki bo ustrezna za nadaljnje prostorske in časovne analize.

3. Izdelati prostorske in časovne analize vplivov plenilcev na gostote in (prilagojen) odvzem parkljarjev. Na ravni celotne Slovenij, v prostorski ločljivosti, prilagojeni potrebam lovskoupravljavskega načrtovanja (raven lovišč), bomo ocenili absolutne in relativne (zlasti v primerjavi z lovom) vplive plenilcev na populacijsko dinamiko in spolno ter starostno sestavo ciljnih vrst parkljarjev (srnjad, jelenjad, muflon in divji prašič). Ocenili bomo tudi, koliko je, ob danih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih ciljih zaradi prisotnosti zveri smiselno prilagoditi višino (in strukturo) načrtovanega odvzema oz. odstrela ciljnih vrst divjadi.

4. Analizirati prehrano izbranih vrst plenilcev (zveri, divji prašič). Poznavanje prehrane posamezne vrste plenilca, je eden osnovnih predpogojev za proučevanje vzročno-posledičnih odnosov med populacijami plenilcev in njihovih plenskih vrst. Vpliv lisic, šakalov, medvedov in tudi divjih prašičev na mladiče prostoživečih parkljarjev, zlasti srnjadi, bomo ocenjevali na podlagi analiz prebavil in iztrebkov plenilcev, ki jih bomo intenzivno zbirali v poznopomladanskem in zgodnjepoletnem obdobju (maj–julij), ko so mladiči srnjadi zaradi pritajevanja in gibalne nerazvitosti najbolj ranljivi za plenjenje.

5. Razviti in implementirati metode za zanesljivo določitev vrste plena z molekularnimi analizami iztrebkov zveri. Učinkovitost identifikacije (plenskih) vrst na podlagi morfološke determinacije neprebavljenih ostankov hrane v želodcih ali v iztrebkih je pogosto težavna, časovno zahtevna in omejena. Zato bomo razvili enostaven, meta-molekularni pristop za identifikacijo plena do vrste. Priložnost za rešitev težave je v metagenomskem pristopu, ki temelji na proučevanju genskega materiala vseh organizmov prisotnih v nekem vzorcu, s pomočjo sodobne metodologije sekvenciranja naslednje generacije (ang. NGS).

6. Ugotoviti zgodnjo smrtnost mladičev srnjadi, s poudarkom na plenjenju. Mladiči srnjadi so v obdobju po kotitvi izpostavljeni številnim dejavnikom smrtnosti od antropogenih do naravnih. Vpliva različnih plenilcev na populacijsko dinamiko ne poznamo dobro, saj ga je težavno zaznavati. Zgodnjo smrtnost mladičev srnjadi in pomen/delež plenjenja v tej smrtnosti bomo ugotavljali z intenzivnim terenskim delom, ki bo temeljilo na iskanju in označevanju mladičev srnjadi s senzorji, ki so bili tarčno razviti za spremljanje neonatalne smrtnosti parkljarjev.

7. Ugotoviti vpliv plenjenja na realizacijo prirastka pri srnjadi in jelenjadi. V Sloveniji smo v preteklih letih z raziskavami uspeli pridobiti dobre podatke o razmnoževalni sposobnosti pri jelenjadi in srnjadi. Primerjava primarnega in terciarnega spolnega razmerja je pokazala, da ima zgodnja smrtnost mladičev srnjadi zelo pomemben vpliv na spreminjanje spolnega razmerja le-teh. Istočasno pa terenska opažanja nakazujejo, da je število mladičev, ki jih vodi posamezna srna, bistveno manjše od razmnoževalne sposobnosti srn oz. velikosti legla pred skotitvijo. Zato bomo vpliv zgodnje smrtnosti na dejansko realizacijo pričakovanega prirastka srnjadi ugotavljali s pomočjo lovcev z intenzivnim sistematičnim terenskim opazovanjem srn in mladičev.

8. Pripraviti predlog prenosa ugotovitev o vplivu plenilcev na parkljarje v postopke lovskoupravljavskega načrtovanja. Za učinkovit prenos novih znanj v prakso je nujno razumevanje in sprejemanje dognanj s strani načrtovalcev in upravljavcev populacij, zato bomo na osnovi ugotovitev ostalih delovnih svežnjev prilagojeno naboru znanj in razpoložljivosti podatkov načrtovalcev pripravili idejno zasnovo predloga za prenos ugotovitev v prakso, jo javno predstavili in upoštevaje odzive končnih uporabnikov tudi dopolnili. Cilj je pripraviti predlog, ki ga bo mogoče učinkovito vgraditi v sistem načrtovanja in bo slednjega izboljšal oz. bo spodbudil smiselno upoštevanje plenjenja pri načrtovanju višine in strukture odvzema/odstrela ciljnih vrst parkljarjev.

9. Diseminirati rezultate h končnim uporabnikom. Pripravili bomo večje število objav znanstvenih in strokovnih člankov, več sestankov z najpomembnejšimi odločevalci in predstavniki ciljnih uporabnikov ter povezali raziskovalno delo s pedagoškim delom. Z namenom ustvarjanja večje prepoznavnost projekta, bomo pripravili tudi namensko spletno stran.

Povezave:

• Zunanja povezava na SICRIS Odpira se v novem oknu