Akronim:

V4-2204

Oddelek:

Oddelek za agronomijo

Tip projekta:

ARIS

Vrsta projekta:

CRP »Naša hrana, podeželje in naravni viri«

Vloga na projektu:

Vodilni

Financiranje:

ARIS MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Trajanje:

01.10.2022 - 30.09.2025

Vrednost projekta skupaj:

1,92 FTE

Vodja projekta na BF:

Rusjan Denis

VSEBINSKI OPIS PROJEKTA

Vinogradništvo oziroma pridelava grozdja je v zadnjih desetletjih deležna vse večjih biotskih pritiskov, ki jih povzročajo trsne rumenice, bolezni lesa, bakterijske bolezni in nenazadnje tudi virusi in viroidi, ki posamično ali skupno povzročajo resno gospodarsko škodo predvsem (i) zmanjšujejo količino pridelka, (ii) spreminjajo kemično in senzorično kakovost grozdja in vina, (iii) povzročajo razvojne in morfološke deformacije organov vinske trte in še več. Prav v zadnjih letih smo priča množičnemu, alarmantnemu pojavu zlate trsne rumenice v severovzhodni Sloveniji in bolezni lesa (ESCA) v vseh vinorodnih deželah Slovenije in nenazadnje s strani znanstvenih inštitucij (ULBF, KIS) potrjevanju novih virusov in viroidov) v RS. S fitofarmacevtskimi (FFS) ukrepi vseh naštetih bolezni oziroma povzročiteljev ni mogoče zaustaviti oziroma obvladovati, zato je preventiva (profilaksa, preprečevanje) in sajenje neokuženega vegetativnega razmnoževalnega in sadilnega materiala ključnega in edinstvenega pomena za trajnostno pridelavo vinske trte. Na nivoju trsničarske pridelave je potrebno vpeljati v prakso nove ukrepe in tehnike, ki bi zmanjšale pojavnost ter širjenje bolezni (patogenov), in obenem je potrebno preveriti njihovo parcialno in kompleksno učinkovitost zoper bolezni ter vpliv na viabilnost razmnoževalnega materiala trte in možnosti ohranjanja ter sprejemljivost tovrstnega ukrepanja v okviru trsničarske pridelave. Trenutno smo v Sloveniji s trtnimi cepljenkami samooskrbni, vendar bolezni, kot so zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma GFD, lahko stanje kar hitro spremenijo, predvsem s prepovedjo premika trtnih sadik, cepičev ali podlag zaradi neizpolnjevanja posebnih zahtev za premike, ki so v Izvedbeni uredbi Komisije 2019/2072 določene na ravni EU. Opomniti velja, da je termoterapija (TT) oziroma tretiranje z vročo vodo v skladu z EPPO standardom PM 10/16 pogosto izpostavljen in že kar dodobra raziskan trsničarski ukrep zoper nekatere patogene, kot je npr. fitoplazma GFD in bakterija X. f., vendar je njegova učinkovitost odvisna od številnih dejavnikov, kot so »koncentracija« patogena, sorta in rastlinski del (rozga, mladika, oko itd.), starost in izvor vegetativnega materiala, predvsem vezano na rastne razmere matičnih trt in še več. Poleg tega nepravilna izvedba tretiranja lahko vpliva na viabilnost materiala trte. Dokazano je, da trajanje in temperatura TT mora biti prilagojena patogenu in nenazadnje sorti ter rastnim razmeram matičnih trt, saj se naj bi trte v bolj vročih rastnih razmerah tretiralo z višjo temperaturo TT in za dalj časa kot vegetativni material iz hladnejših območij. V Selekcijsko trsničarskih središčih Ivanjkovci in Vrhpolje že imajo primerno opremo za izvajanje TT, vendar le za manjše, poskusne količine razmnoževalnega materiala. Za predlagani projekt bi vpeljali in predvsem prilagodili modernejše tehnologije zdravljenja in preventive vegetativnega razmnoževalnega materiala sort vinske trte gojenih v RS. Raziskava bi se najprej osredotočila na uvajanje in prilagajanje termoterapije cepičev in ključev podlag in preverjanju učinkovitosti TT glede na sorto in patogene (prilagoditev trajanja in temperature), tudi v skladu z mednarodnimi standardi, kot je EPPO standardom PM 10/16, obenem bi se preverjalo zdravstveno stanje vegetativnega materiala pred in po TT z uradnimi diagnostičnimi metodami (fitoplazem, gliv, virusov in viroidov) vinske trte. V RS še danes nimamo zadostnih izkušenj z izvajanjem TT zoper različne patogene, med katerimi so tudi nekateri nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi (rumenice, glive, virusi, trtna uš) pri različnih sortah ter mešanih okužbah, kot tudi ne glede metodike zdravljenja trt (mikrografting in krioterapij), v primeru slabše učinkovitosti TT. Prav tako bi se preverilo možnosti nakupa oz. možnosti domače izdelave primerne opreme – tankov, mešal itd. primernih za tretiranje večjih količin razmnoževalnega materiala v trsničarskih obratih.

 

FAZE PROJEKTA IN NJIHOVA REALIZACIJA

1. Uvodna faza – Zbiranje in priprava vegetativnega materiala:

Identifikacija, izbor in zbiranje sort ter vegetativnega materiala (cepičev, podlag) za raziskave.

* Pridobivanje materiala iz trsničarskih središč (Ivanjkovci, Vrhpolje).

* Evidentiranje izvora (sorta, starost, rastne razmere matičnih trt).

* Začetno zdravstveno testiranje (fitoplazme, virusi, glive, viroidi).

 

2. Uvajanje in prilagoditev termoterapije (TT):

Prilagoditev **temperaturnih režimov in trajanja TT glede na sorto in patogene, v skladu z EPPO PM 10/16.

* Načrtovanje in izvedba poskusov TT (cepiči, podlage).

* Primerjava različnih TT protokolov (trajanje, temperatura).

* Ocena vpliva na viabilnost vegetativnega materiala.

 

3. Preverjanje učinkovitosti TT:

Celovito testiranje učinkovitosti TT glede na sorto in patogene.

* Laboratorijsko testiranje pred in po TT (fitoplazme – GFD, glive – ESCA, virusi, viroidi).

* Ocena **učinkovitosti TT pri mešanih okužbah.

* Evidenca rezultatov in primerjava s standardi.

 

4. Razvoj in prilagoditev tehnologije**

Priprava predlogov za izboljšave tehnologije TT in alternativne metode.

*Analiza možnosti nakupa ali domače izdelave opreme (TT tanki, mešala za velike količine).

* Preverjanje možnosti uporabe mikrograftinga ali krioterapije ob nizki učinkovitosti TT.

 

5. Ocena vpliva na trsničarsko prakso in trajnost pridelave

Vključitev rezultatov v trsničarsko prakso in priprava priporočil.

*Testiranje TT v realnih trsničarskih razmerah.

*Priprava smernic za trsničarje in ocena ekonomske izvedljivosti.

*Prenos znanja na uporabnike (svetovalna služba, pridelovalci).

 

6. Končna faza – Poročanje in diseminacija**

Priprava končnega poročila in diseminacija rezultatov.

*Znanstveno in strokovno objavljanje rezultatov (članki, priročniki).

*Delavnice in demonstracije v trsničarskih središčih.

* Vključitev rezultatov v nacionalne protokole za trsničarsko pridelavo.

 

SESTAVA PROJEKTNE SKUPINE

Partnerji v projektu