Raziskovalni projekti

Sodelujoče RO 

•  Kmetijski inštitut Slovenije, Hacquetova ulica 17, 1000 Ljubljana
•  Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Murska sobota, Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota

Vsebinski opis projekta

Raziskovalni projekt je zasnovan v obliki sedmih medsebojno močno povezanih in dopolnjujočih se delovnih svežnjev, znotraj katerih bodo izvedene posamezne vsebinsko zaokrožene naloge. V prvem delovnem svežnju bo osrednja vloga namenjena poglobljeni opredelitvi pojma in koncepta trajnostne živinoreje, ki bi v največji možni meri uravnoteženo upošteval vse elemente trajnosti s poudarkom na razmerah in družbenem vrednotenju v Sloveniji. Ob tem bomo poskušali doseči čim večjo možno mero soglasja med predstavniki kmetijskih znanosti, kmetijskega družboslovja in ekologije. Teoretični okvir, ki ga bo dala tovrstna analiza in usklajevanje mnenj, bo temelj za vse nadaljnje delo. Razviti kazalniki trajnosti s poudarkom na reji prežvekovalcev za različne tipe kmetijskih gospodarstev, ki bodo vključevali tako pozitivne kot negativne vidike trajnosti na ekonomskem, okoljsko-podnebnem in socialno-družbenem področju, bodo predmet analize v vseh nadaljnjih fazah izvedbe projekta. Že v prvem delovnem svežnju bomo okvirno opredelili tudi razvojne scenarije za presojo učinkov prehoda v (bolj) trajnostno živinorejo, ki jih bomo podrobneje proučevali kasneje, za kar bomo ustrezno nadgradili obstoječ SiTFarm model. Da bi modeliranje lahko izvajali na čim bolj realnih izhodiščih, bo izvedena tudi podrobna strukturna in prostorska analiza živinoreje v Sloveniji s poudarkom na prikazu opredeljenih kazalnikov in s tem razumevanju posameznih stebrov trajnosti. Za bolj objektivno simulacijo potenciala transformacije slovenske živinoreje v bolj trajnostno ob opravljena tudi analiza dejavnikov odločanja kmetijskih gospodarstev glede prestrukturiranja proizvodnje v smeri trajnostne živinoreje, pri čemer se bomo osredotočali na proizvodne in ekonomske dejavnike, kot so velikost in lokacija kmetije, tip proizvodnje in investicijska aktivnost, pa tudi na psihosocialne dejavnike, kot so znanje, stališča in vrednote nosilcev odločitev na kmetijskih gospodarstvih. Na podlagi identificiranih dejavnikov bo pripravljena tipologija kmetij glede odločanja za prestrukturiranje in ocenjen njihov potencial za ta proces.

Največ dela na metodološkem področju bo namenjeno nadaljnjemu razvoju SiTFarm modela, ki je za namen čim bolj objektivne scenarijske analize prehoda slovenske živinoreje v bolj trajnostno potreben temeljite prenove in nadgradnje, vključno z vsemi podpornimi moduli. Glede na poudarke projekta bo posebna pozornost namenjena živinorejskim TKMG. Model bo nadgrajen tudi v smeri vključevanja ekološke pridelave in natančnejšega simuliranja razmer na hribovsko gorskih kmetijah. V tem delu bodo nadgrajene tudi Modelne kalkulacije KIS, ki so potrebne za tovrstno analizo. V sklopu te nadgradnje bomo zasledovali cilj, da mora matematični model omogočati modeliranje različnih scenarijev in večkriterijsko modeliranje za doseganje čim bolj optimalnega ravnovesja ob upoštevanju ugotovitev predhodnih delovnih svežnjev. Da bi omogočili čim bolj realno simuliranje transformacije kmetijskih gospodarstev, bomo že opredeljena živinorejska TKMG prilagodili ugotovitvam analize zatečenega stanja, njihov nabor pa znatno razširili.

Zadnji del projekta bomo namenili scenarijski analizi razvojnih možnosti slovenske živinoreje, čemur bodo služili vsi predhodno izvedeni koraki. Z njo bomo poskusili kvantitativno oceniti kazalnike trajnosti za različne možnosti razvoja v nekoliko daljšem obdobju (najmanj 10 let), saj objektivne okoliščine in subjektivne predispozicije ne obetajo hitrih sprememb. V ozadju bo skozi celotno obdobje izvedbe projekta potekala živahna razprava z različnimi deležniki, da bi že v fazi nadgradnje modela lahko upoštevali različne možnosti razvoja kmetijske politike, ki bodo podprle in nekoliko pospešile potreben prehod v bolj trajnostne načine gospodarjenja in da bomo to v simulacijah razvoja živinoreje lahko upoštevali. Na podlagi dobljenih rezultatov bo tako mogoče izdelati dokaj konkretna in že ovrednotena priporočila kmetijski politiki. 

Sestava projektne skupine 

• povezava na Sicirs

Faze projekta in njihova realizacija