Raziskovalni projekti

VSEBINSKI OPIS PROJEKTA

V naslednjem stoletju pričakujemo velike spremembe v gozdnih ekosistemih, kot posledico klimatskih sprememb. Trenutno klimatske spremembe vplivajo na gozdove preko dveh sklopov procesov: 1) dolgoročne in postopne spremembe v temperaturah in padavinah in 2) spremembe v intenzivnosti in pogostosti naravnih motenj, kot so požari, vetrolomi, prenamnožitve insektov, patogenih organizmov in suša. Vsi našteti dejavniki so odvisni od klimatskih sprememb in lahko povzročajo hitre ali počasne spremembe gozdnih ekosistemov. Kombinacija dejavnikov kot npr. močna ujma in suša lahko močno spremeni strukturo gozdnega ekosistema, s tem pa tudi njegovo sposobnost okrevanja, ki v določenih kombinacijah več ni dovolj velika, da bi prišlo do obnovitve ekosistema. V takih primerih ekosistem ne more več zagotavljati ekosistemskih storitev. Kombinacija žledoloma in napada podlubnikov je povzročila velikopovršinsko odpiranje gozdov, ki je eno največjih na območju zmernih gozdov Evrope. Razmere, ki jih trenutno imamo v gozdnih ekosistemih so posebne in predstavljajo edinstveno priložnost za proučevanje sposobnosti okrevanja gozdov po velikih motnjah, ki so posledica globalnih sprememb.

• V delovnem sklopu 1 (DS1) bomo proučevali obnovo gozda po velikopovršinskih močnih ujmah v glavnih tipih slovenskih gozdov in ugotavljali kakšna je njihova sposobnost okrevanja.
• Znotraj DS2 bomo uporabili časovne serije podatkov iz pragozdnih ekosistemov v Sloveniji, na nivoju Evrope in severne Amerike in na svetovnem nivoju, da bi ugotovili kako dolgoročne klimatske spremembe vplivajo na umiranje gozdov.
• V okviru DS3 pa bomo s pomočjo podatkov nacionalne gozdne inventure ugotovili ali klimatske spremembe vplivajo na pomlajevanje slovenskih gozdov.

Skupni rezultati vseh treh sklopov bodo pokazali, kakšni so vpliv klimatskih sprememb na gozdne ekosisteme, obenem pa se bo kot posledica projekta okrepilo sodelovanje domačih in tujih strokovnjakov.

FAZE PROJEKTA IN NJIHOVA REALIZACIJA

Podroben izvedbeni načrt in časovni razpored:

DS1: Prvi korak DS1 bo identifikacija vseh študijskih lokacij in vzpostavitev stalnih vzorčnih ploskev na terenu. S pilotno študijo smo to že začeli na eni izmed lokacij, dodatne lokacije pa smo že našli med terenskimi ogledi. Vsako leto se bodo izvajale terenske raziskave vznika, pomlajevanja in smrtnosti, tako da bodo analize in pisanje potekale v zadnjem letu. To skupino bodo vodili D.Roženbergar, T. Hauptman in T. Nagel.

DS2: Zbirka podatkov za DS2 se bo med izvajanjem projekta vsako leto nenehno posodabljala z meritvami na trajnih raziskovalnih ploskvah. Glavna naloga DS2 bo vključevala analizo in pisanje. Če bo na voljo zadostno financiranje, bomo prostorsko locirali lokacije dreves z uporabo sodobne opreme za kartiranje. Ta WP bo vodil T. Nagel.

DS3: Prva faza DS3 bo oblikovanje ustreznih podatkovnih zbirk za različne analize. Dve zbirki sta ključni:

1. DATA_AB, ki bo temeljila na podatkih s stalnih vzorčnih ploskev (n>102.000) in bo vključevala podatke o prisotnosti razvojnih stopenj A in B posameznih drevesnih vrst, podatke o štirih ključnih okoljskih spremenljivkah T, P, E in L ter podatke o drugih klimatskih in topografskih spremenljivkah, in
2. DATA_C, ki bo temeljila na ploskvah za popis pomladka (n>2.000) in bo dopolnjena z dodatnimi popisi do 500 ploskev, ki bodo izvedeni v prvem letu projekta, vključevala pa bo podatke o prisotnosti pomladka (C) posameznih drevesnih vrst in podatke o štirih temeljnih preučevanih klimatskih in geografskih spremenljivkah (T, P, L, E) ter drugih klimatskih in topografskih spremenljivkah.

Ko bodo podatkovne zbirke dokončane, bomo izvedli analize, opisane v predhodnih poglavjih, začenši s temeljnimi analizami demografskih parametrov (npr. prisotnost, razširjenost, obilje razvojnih stopenj izbranih drevesnih vrst), ki jim bodo sledile analize sprememb v porazdelitvah razvojnih stopenj. DS bosta vodila A. Bončina in M. Klopčič. 

SICRIS povezava