Številka pogodbe:

V4-1818

Oddelek:

Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

Tip projekta:

ARRS

Vrsta projekta:

CRP

Vloga na projektu:

Vodilni

Trajanje:

01.11.2018 - 31.10.2021

Vrednost sofinancerja:

105.000,00 €

Vrednost projekta skupaj:

140.000,00 €

Vodja projekta na BF:

Brus Robert

VSEBINSKI OPIS PROJEKTA

V prihodnjih letih bo treba v Sloveniji obnoviti velike površine prizadetih ali uničenih gozdov. Pri izboru drevesnih vrst, ki bodo lahko uspevale in dolgoročno izpolnjevale vse funkcije, bo treba upoštevati njihovo rastiščno primernost in ekološko sprejemljivost, donosnost, razpoložljivost in dobavljivost gozdnega reprodukcijskega materiala ter način in stroške obnove in nege. Podnebne spremembe in vse pogostejše naravne motnje bodo povzročile umikanje nekaterih drevesnih vrst z določenih rastišč ali celo spremembe njihovih arealov (primer tega je navadna smreka), obstaja tudi možnost pojava novih, pri nas do sedaj neznanih bolezni in škodljivcev, ki bi lahko ogrozile tudi katero od naših drevesnih vrst. V naštetih primerih bo te vrste potrebno nadomestiti z odpornejšimi, po možnosti domačimi drevesnimi vrstami in njihovimi proveniencami. Vendar pa ni nobenega zagotovila, da bo sicer širok nabor domačih drevesnih vrst, ki bi izpolnjeval vse naštete zahteve, dolgoročno zadostoval za doseganje vseh ciljev. Zato je pri izbiri ustreznih drevesnih vrst strateško smiselno pripravljati tudi rezervne ali nadomestne rešitve, ki bi jih v določenih primerih lahko predstavljale tudi tujerodne drevesne vrste (TDV). Ob gojenju zaradi lesnoproizvodnega potenciala in donosnosti bi bila lahko pomembna tudi njihova morebitna dobra sposobnost prilagajanja na podnebne spremembe ter boljša odpornost proti biotskim in abiotskim dejavnikom. V Sloveniji smo tujerodne drevesne vrste v gozdovih tako kot drugje po Evropi v večjem obsegu začeli saditi ob koncu 19. stoletja. Poleg robinije največje deleže v lesni zalogi danes predstavljajo zeleni bor, navadna ameriška duglazija in rdeči hrast. V zadnjih desetletjih se je uporaba tujerodnih drevesnih vrst ob sonaravnih usmeritvah močno zmanjšala in do danes skoraj zastala.

Vendar pa odločitve o morebitni postopni povečani uporabi tujerodnih drevesnih vrst, ki bi lahko nadomestile vsaj majhen delež izpadlih domačih vrst ali povečale donosnost gozdov, niso brez nevarnosti za naravno okolje, saj lahko povzročijo neželene učinke na avtohtono vegetacijo, poslabšujejo rastiščne razmere, izrivati lahko začnejo domače vrste ali celo postanejo invazivne. Nevarnost pri prihodnjem gojenju je lahko tudi njihova slaba prilagoditvena sposobnost, zaradi katere bi bili nasadi ali sestoji neuspešni in ne bi izpolnili niti ekonomskih pričakovanj.

Postopno uvajanje ali povečevanje intenzivnosti gojenja TDV zato lahko temelji samo na rezultatih dolgoletnega in temeljitega preizkušanja. V Sloveniji žal nimamo veliko novejših raziskav niti praktičnih izkušenj, na osnovi katerih bi ob začetkih zdajšnje obnove lahko znanstveno utemeljeno priporočili uporabo določene TDV ter načine in obseg njenega gojenja. Nabor tujerodnih drevesnih vrst, ki smo jih do sedaj zasajali ali preizkušali, je omejen, za analizo primernih objektov ni veliko in večina obstoječih nasadov in provenienčnih poskusov s TDV se bliža sečni zrelosti. Zato je zdaj zadnji čas, da jih analiziramo, ovrednotimo njihovo prilagoditveno sposobnost in gospodarsko uspešnost, zberemo izkušnje in ugotovimo, katere od njih bi lahko v primeru potrebe v prihodnosti brez resnih nevarnosti za naravno okolje intenzivneje uporabljali. Nekatere TDV v Sloveniji že jasno kažejo veliko prilagodljivost na zaostrene razmere (npr. odpornost ameriške duglazije proti žledu, suši in podlubnikom marsikje, kjer je bila navadna smreka močno prizadeta), ne vplivajo negativno na okolje in imajo velik potencial za izpolnjevanje več funkcij, tudi donosnosti, ki jo želijo lastniki. Ameriška duglazija je tako ena redkih tujerodnih drevesnih vrst, ki jo pri nas gojimo že dovolj dolgo in z dovolj dobrimi izkušnjami, da bi njen potencial in morebitna tveganja lahko celovito ovrednotili in jo morda lahko začeli gojiti v nekoliko večjem obsegu kot do sedaj. Zato bo v projektu največ pozornosti posvečene tej vrsti. Poleg nje bi bilo v prihodnje nujno celovito preučiti še nekaj najpogostejših tujerodnih drevesnih vrst.

Poleg najmočneje zastopanih vrst je treba čimprej začeti preizkušati še druge, pri nas zaenkrat še ne uporabljene tujerodne drevesne vrste, saj bodo za pridobitev uporabnih izkušenj z njimi morda potrebna desetletja preizkušanja. Za tujerodne drevesne vrste je tudi treba pregledati bogate izkušnje in primere dobre prakse iz drugih evropskih držav in jih ustrezno prilagojene preizkušati tudi pri nas. Tako bo mogoče oblikovati izhodišča in smernice, ki jih bo v prihodnje pri gospodarjenju z gozdovi lahko neposredno uporabila javna gozdarska služba za vsakodnevno načrtovalsko, gojiteljsko, semenarsko in drevesničarsko prakso in za vključitev v gozdnogospodarske načrte.

Pri uvajanju tujerodnih drevesnih vrst je nujno upoštevati zakonodajo in predpise, ki so v tem pogledu v Sloveniji, kjer je varstvo narave izjemno poudarjeno, razmeroma omejujoči. Bodoča uporaba TDV bo morala biti za lastnika gozda dolgoročno zanimiva tudi zaradi njenih ekonomskih učinkov, ki v veliki meri temeljijo na kakovosti in vrednosti lesnih sortimentov uporabljenih vrst. Pri tem bo v prihodnosti gotovo veliko povpraševanje predvsem po lesu iglavcev. O tem, kakšne so lastnosti pri nas vzgajanega lesa tujerodnih vrst in kakšne so njihove možnosti in cene na našem lesnem trgu, je znanega zelo malo, zato bo v okviru projekta pomembno osvetliti tudi ta aspekt. Za povečano rabo nekaterih vrst, na primer ameriške duglazije, ki jo predvideva tudi javna gozdarska služba, pa bo nujno zagotoviti kakovosten in provenienčno ustrezen gozdni reprodukcijski material (GRM) in jasno predstavljene gozdnogojitvene smernice. Pri morebitnem povečevanju obsega gojenja tujerodnih drevesnih vrst bo pomembno upoštevati tudi odnos javnosti do tega za nekatere občutljivega vprašanja. Javnost tujerodnih drevesnih vrst na splošno ne zavrača, če govor o njih ni povezan z invazivnostjo, kljub temu pa bo v prihodnosti treba posvetiti pozornost izobraževanju javnosti in njenem preglednem seznanjanju s to problematiko. Potenciala TDV se zelo malo zavedajo tudi lastniki gozdov, ki so navadno bolj naklonjeni tradicionalnim pristopom pri gojenju gozdov in uporabi domačih drevesnih vrst. Zato bo s pomočjo različnih tematskih delavnic, predstavitev in seminarjev pozornost nujno posvetiti tudi njim.

Cilji projekta so naslednji: 

  • analizirati uspešnost dosedanjega gojenja navadne ameriške duglazije in drugih tujerodnih drevesnih vrst (TDV), kot so zeleni bor, rdeči hrast, črni oreh, robinija, v Sloveniji ter ovrednotenje njihovega potenciala z ozirom na gospodarsko zanimivost, zakonske osnove in morebitne okoljske omejitve ter primerjava s stanjem v primerljivih državah alpskega prostora,
  • izdelati konkretne napotke za izbiro provenienc, načina in obsega gojenja ter nege duglazije in drugih predlaganih vrst po ustreznih rastiščih ter prenos znanja v prakso s pomočjo seminarjev, delavnic in vključitve v načrte, oceniti varstvena tveganja pri uporabi duglazije in drugih TDV v gozdarstvu ter predložiti ukrepe varstva gozdov,
  • izdelati nabor potencialno še primernih drugih TDV, ki bi lahko bile primerne za začetek sistematičnega dolgoročnega preizkušanja (npr. omorika, grška, velika in kavkaška jelka, sitka, Lawsonova pacipresa) in v sodelovanju z gozdarsko prakso in lastniki gozdov začetek zasajanja poskusnih nasadov z izbranimi vrstami,
  • analizirati in izpopolniti mrežo gozdnih semenskih objektov ter razviti konkretne uporabne protokole za semenarsko in drevesničarsko prakso, ki bodo omogočali zadovoljivo preskrbo z gozdnim reprodukcijskim materialom,
  • analizirati lastnosti lesa in tržnega potenciala TDV v Sloveniji ter predlagati konkretne ukrepe za njegovo izboljšanje in 
  • izobraževati in informirati lastnike gozdov, gozdarsko stroko, lesnopredelovalno industrijo in širšo javnost o pereči temi, o kateri je (pre)malo znanega.

 

FAZE PROJEKTA IN NJIHOVA REALIZACIJA

Program dela in načrt aktivnosti:

Delo na projektu bo potekalo v okviru šestih delovnih sklopov, ki bodo vsebinsko zaokroženi in v katerih bodo formalno sodelovali raziskovalci z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (BFG) in Oddelka za lesarstvo (BFL) Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalci z Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS). Poleg njih bodo v projekt kot zunanji eksperti vključeni sodelavci Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Zveze lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS), tuji eksperti akcije COST NNEXT ter gozdni semenarji in drevesničarji s področja Slovenije in po potrebi sosednjih držav. Vsakega od šestih delovnih sklopov bo vodil ekspert z ene od sodelujočih raziskovalnih ustanov, v večini delovnih sklopov pa bodo sodelovali tudi sodelavci iz drugih ustanov.

Delovni sklopi so naslednji:

  • DS1: Analiza uspešnosti dosedanjega gojenja ameriške duglazije in drugih TDV v Sloveniji in priporočila za prihodnjo uporabo
    Vodja sklopa je K. Jarni (BFG), poleg njega sodeluje še R. Brus z BFG ter L. Kutnar, A. Marinšek, G. Božič in drugi sodelavci z GIS, sodelujejo tudi sodelavci ZGS, ZRSVN in akcije COST.
  • DS2: Gojenje in nega ameriške duglazije in drugih TDV v Sloveniji
    Vodja sklopa je J. Diaci (BFG), v DS sodelujejo še G. Fidej, D. Roženbergar, T. Nagel in R. Brus z BFG, M. Čater z GIS ter sodelavci ZGS.
  • DS 3: Tveganja pri vnosu tujerodnih drevesnih vrst
    Vodja sklopa je N. Ogris (GIS), poleg njega sodelujejo še sodelavci z GIS B. Piškur, M. de Groot, A. Kavčič in D. Jurc ter sodelavci z BFG M. Jurc, T. Hauptman in R. Pavlin.
  • DS4: Tujerodne drevesne vrste pri obnovi gozdov s sadnjo in setvijo
    Vodja sklopa je H. Kraigher, sodelovali bodo še sodelavci GIS M. Bajc, G. Božič, T. Grebenc, M. Hrenko, T. Mrak, N. Šibanc, B. Štupar, T. Unuk, M. Westergren in P. Železnik, od drugih pa sodelavci BFG, ZGS, semenarji in drevesničarji.
  • DS5: Vrednotenje relevantnih lastnosti izbranih tujerodnih drevesnih vrst z vidika potreb slovenske lesnopredelovalne industrije
    Vodja sklopa je M. Humar (BFL), poleg njega bodo v njem sodelovali še drugi eksperti BFL in sicer B. Lesar, D. Kržišnik, S. Grbec in K. Čufar.
  • DS6: Prenos izsledkov v prakso in vodenje projekta
    Vodja DS6 bo R. Brus (BFG), v delo pa bodo tesno vpeti tudi vodje DS in drugi eksperti z BFG (A. Rozman), GIS (P. Železnik, H. Kraigher) in BFL, ki bodo organizirali dejavnosti po svojih DS, ter sodelavci ZGS, ZRSVN, MKGP, Zveze lastnikov gozdov Slovenije in drevesničarji.

SICRIS povezava