Številka pogodbe:

P4-0013

Oddelek:

Oddelek za agronomijo

Katedra:

Katedra za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo

Katedra za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo

Tip projekta:

Raziskovalni/infrastrukturni program

Vrsta projekta:

Raziskovalni program

Vloga na projektu:

Vodilni

Financiranje:

Trajanje:

01.01.2015 - 31.12.2021

Vrednost ARRS FTE:

2.9 FTE

Vodja projekta na BF:

Veberič Robert

P4-0013 Fotografija 2.gifP4-0013 Fotografija 1.gifP4-0013 Fotografija 3.gif

Različni tehnološki ukrepi ter biotski in abiotski vplivi okolja se odražajo v delovanju hortikulturnih rastlin. Fiziološki odzivi rastline na spremembe v okolju se kažejo v rasti in razvoju rastline, količini pridelka in kakovosti končnega proizvoda. Poleg primarnih metabolitov, ki najbolj definirajo okus pridelkov, so vse bolj zanimivi sekundarni metaboliti z svojimi ekološkimi funkcijami. Bioaktivne molekule imajo poleg številnih funkcij v rastlini tudi odločilen vpliv na zdravje in počutje ljudi. 

Raziskovalni program Hortikultura (P4-0013) se na BF Oddelku za agronomijo izvaja že od leta 2003. Vodja programa je bil do nedavnega prof. dr. Franci Štampar, v zadnjem obdobju pa prof. dr. Robert Veberič. V raziskovalni program so vključeni posamezniki in raziskovalne skupine Katedre za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo,  Katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo in Oddelka za krajinsko arhitekturo. Raziskovalni program povezuje delo 16 raziskovalcev, 5 tehnikov ter več mladih raziskovalcev, ki se s svojimi raziskavami aktivno vključujejo v skupino. Hortikulturne rastline preučujemo na različnih ravneh: od ekspresije genov in encimske aktivnosti do merjenja vsebnosti primarnih/sekundarnih metabolitov ter posledično fiziološkega odziva tkiva, organa ali celotne rastline. Raziskave sekundarnih metabolitov smo razširili iz do sedaj proučevanih različnih skupin fenolnih snovi še na druge pomembne skupine metabolitov. Raziskujemo glukozinolate v rastlinah iz družine križnic, betalaine v hortikulturnih rastlinah iz reda Caryophyllales ter druge dušik vsebujoče snovi z alelopatskimi in odvračalnimi učinki v različnih rastlinah. Pomembna skupina preučevanih snovi so tudi terpenoidi, zlasti karotenoidi. Med metaboliti namenjamo pozornost tudi rastlinskim hormonom ter proučevanju njihovih funkcij in novih možnosti rabe v hortikulturi. Poleg vpliva okolja na vsebnost metabolitov v hortikulturnih rastlinah spremljamo vlogo teh snovi v različnih interakcijah: med rastlinami (alelopatija), rastlina-patogeni organizem (obrambni mehanizmi) in rastlina-koristni organizem (atraktanti). Proučevanje interakcij med rastlinami in koristnimi/škodljivimi organizmi predstavlja dober temelj za nadaljnji razvoj biotičnega varstva rastlin.

Dosedanji doseženi rezultati, njihova odmevnost, obstoječa opremljenost laboratorijev ter sodelovanje z drugimi raziskovalnimi skupinami v Sloveniji in tujini, nam omogočajo vzdrževanje visokega nivoja raziskav. Od leta 2016 smo v kategoriji izjemni dosežki objavili članek o vplivu dekapitacije rastlin na kakovost brstičnega ohrovta (Jakopič in sod., 2016), o vsebnosti za zdravje koristnih in škodljivih snovi v semenih sadnih rastlin iz družine rožnic (Šenica in sod., 2017), fenolnemu odzivu vinske trte na okužbo z glivami iz kompleksa esca (Rusjan in sod., 2017) ter sintezi in vsebnosti fenolov v orehih z rdečimi jedrci (Peršić in sod., 2018). Programska skupina se lahko pohvali z dvema novima sortama oreha 'Krka' in 'Sava', kjer je glavno delo selekcije opravila znan. svet. dr. Anita Solar ter štirimi novimi sortami sladkega krompirja 'Vilma', 'Janja', Lučka' in 'Martina' žlahtnitelja izr. prof. dr. Dragana Žnidarčiča. Prav tako je prof. dr. Rajko Bernik sodeloval pri razvoju patenta za večnamensko napravo trošenja gnoja. Najbolj citirani članki v zadnjih 10 letih so bili na temo analize biokemične sestave plodov češnje (Usenik in sod., 2008), fig (Veberič in sod., 2008), črnega bezga (Veberič in sod., 2009) in drugega jagodičja (Mikulič Petkovšek in sod., 2012). Rezultati naših raziskav so predstavljeni širši znanstveni in strokovni javnosti ter vključeni v pedagoški proces. Aplikativne vidike naših raziskav vključujemo tudi v obstoječe in nove tehnološke postopke.