(Foto: Kristjan Jarni)
Hanami je bil organiziran v sodelovanju z Veleposlaništvom Japonske v Sloveniji, zato je prisotne nagovorila tudi njegova ekscelenca Hiromichi Matsushima, veleposlanik Japonske v Sloveniji, ki je izpostavil pomen povezovanja in sodelovanja: »Drevesa japonskih češenj so bila na Biotehniški fakulteti in drugih članicah Univerze v Ljubljani posajena ob 30. letnici diplomatskih odnosov med Sloveniji in Japonsko ter v čast olimpijskim in paraolimpijskim igram v Tokiu. Današnji dogodek pa dokazuje, da cvetenje japonskih češenj zares povezuje in gradi prisotne odnose med obema narodoma, kulturama. Zahvala predstavnikom Biotehniške fakultete, da so se odločili za organizacijo hanamija in zahvala vsem, ki ste prišli in boste spoznali enega pomembnejših praznikov na japonskem.«
(Foto: Jure Mravlje)
Prisotne je nato nagovoril še Boštjan Koritnik, podžupan Mestne občine Ljubljana, ki se je tako Veleposlaništvu Japonske v Sloveniji kot Biotehniški fakulteti in Univerzi v Ljubljani zahvalil za organizacijo dogodka: »Mestna občina Ljubljana je zelena prestolnica Evrope, zato so dogodki kot je današnji, ki so povezani z naravo in procesi v naravi, posebno pomembni. Čestitke organizatorjem za čudovit dogodek, ki je pred nami.«
(Foto: Kristjan Jarni)
Na koncu je prisotne nagovorila prof. dr. Marina Pintar, dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: »Na fakulteti smo bili veseli pobude veleposlanika. Hvala tudi za vse napotke glede organizacije hanamija ter vsem zaposlenim za sodelovanje in podporo. Veselim se že tudi vseh treh strokovnih predavanj, o japonskih češnjah kot drevesih, o njihovem umeščanju v prostor in o prazniku opazovanja japonskih češenj. Biotehniška fakulteta tudi s tem dokazuje, da je osrednja pedagoško-raziskovalna institucija nacionalnega pomena s področij ved o življenju, biogospodarstva in varstva narave.« Na dogodku je bil poleg prodekanov fakultete in oddelkov prisoten tudi Miha Kosec, predsednik Študentskega sveta Biotehnike fakultete, ki je v šolskem letu 2022/2023 tudi predsednik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani.
(Foto: Kristjan Jarni)
Strokovni del dogodka se je začel s predavanjem prof. dr. Roberta Brusa s Katedre za gojenje gozdov Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, ki je posebej predstavil zgodovinski in simbolni pomen dreves ter vrste japonskih češenj: »Posebno sporočilo, ki sem ga prejel med bivanjem na Japonskem je, da Japonci izredno spoštujejo naravo in vse kar je povezano z njo. Cvetenje češenj pa je poseben praznik, ki napoveduje prihod pomladi. Letos so zgodnje vrste japonskih češenj že zacvetele, pozne pa so nekoliko bolj sramežljive in previdne, zaradi nizkih temperatur v zadnjih tednih. Verjamem, da se bodo odprle v kratkem in njihovo cvetenje nas bo pospremilo v pomlad, ki jo vsi že nestrpno pričakujemo.«
(Foto: Kristjan Jarni)
Sledilo je predavanje prof. dr. Valentina Schmitzer z Oddelka za krajinsko arhitekturo, ki je izpostavila umeščanje rastlin v tipične japonske vrtove in parke: »Ugotovimo lahko, da so parki na Japonskem na eni strani namenjeni meditaciji, t.i. zen parki, na drugi strani pa so sprehajalni parki, kot jih poznamo v Sloveniji, v katerih so zelo skrbno izbrane in negovane drevesne vrste. Oba tipa parkov navdušujeta in kažeta izredno spoštovanje do narave.«
(Foto: Kristjan Jarni)
Na koncu je doc. dr. Nagisa Moritoki Škof, z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete, predstavila zgodovino hanamija: »V preteklosti je bil to praznik izbranih, tudi samurajov, ki so opazovali cvetenje in naravo s pomočjo meditacije. Kasneje v 17. in 18. stoletju pa je to postal praznik vseh in je namenjen predvsem druženju. Na Japonskem imamo posebno vremensko napoved, ki je namenjena izključno napovedim cvetenja japonskih češenj po državi in kjer lahko za vsak kraj posebej pogledate, kdaj predvidoma bodo cvetele češnje, katere vrste ter kakšno bo takrat vreme. To je zelo pomembno, ker če dežuje ali piha veter je možnost opazovanja cvetenja časovno zelo omejena, včasih samo en dan.« Na koncu je pripravila zanimiv kviz, povezan s poznavanjem hanamija in drugimi prepričanji povezanih z japonskimi češnjami.
(Foto: Kristjan Jarni)
Pred predavalnico so se začele tri delavnice, ki so jih pripravili japonski študentje na izmenjavi na Univerzi v Ljubljani ter študentje Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete. Največ zanimanja je bilo za delavnico pisanja imen v japonskih pisavah, na kateri so študentje posebej opozorili, da so japonski zlogi drugačni od slovenskih, zato je zelo težko pripraviti zapis slovenskih imen. Veliko obiskovalcev se je udeležilo tudi delavnic oblikovanja origamija in ayatorija. Laura Barovič Božjak, koordinatorica študentov in tutorka na Oddelku za azijski študije Filozofske fakultete je ob tem povedala: »Na hanamiju smo želeli predstaviti bolj in manj znane aspekte japonske kulture – vse od svetovno znanega origamija ter tudi do manj znanih iger kot so ayatori. Zdi se mi, da nam je uspelo, in da so udeleženci na dogodku uživali in se tudi nekaj naučili o hanamiju kot delu japonske kulture. Hvaležni smo Biotehniški fakulteti za priložnost sodelovanja, ter vsem udeležencem, ki so nam polepšali dogodek.«
(Foto: Kristjan Jarni)
Degustacija tradicionalnih japonskih jedi, ki jo je pripravilo Japonsko veleposlaništvo v Sloveniji, je ponudila hrano in pijačo, ki je navdušila s svežino in je bila močno prepletena z morjem.
(Foto: Kristjan Jarni)
Ne glede na dejstvo, da cvetovi japonskih češenj še niso bili v polnem razcvetu, so se obiskovalke in obiskovalci posedli na nepremočljive podlage, ki jih je pripravilo veleposlaništvo in vstajali vse do teme. Prijetno druženje se je zaključilo z obljubo, da ga drug leto ponovimo hanami, morda tudi v razširjeni obliki, na drugih lokacijah univerzitetnega kampusa pod Rožnikom, kjer so posajene japonske češnje.
(Foto: Kristjan Jarni)
(Foto: Jure Mravlje)
Prvo praznovanje hanamija na Univerzi v Ljubljani pa je bilo tudi medijsko zelo odmevno, o nas so poročali v prispevku na RTV SLO, prav tako pa sta se dekanja Biotehniške fakultete, prof. dr. Marina Pintar in prof. dr. Robert Brus v živo javljala tudi v oddaji Dobro jutro (v posnetku od 1:03:45 dalje).
(Foto: Kristjan Jarni)
Še naprej pa lahko dnevno spremljate razvoj cvetov japonskih češenj v Dendrološkem vrtu Biotehniške fakultete.