NAK 2023 je bil namenjen učiteljicam in učiteljem naravoslovnih predmetov in predmetov z naravoslovnimi vsebinami od razredne do srednješolske stopnje ter laborantkam in laborantom za naravoslovne predmete. Konferenca je potekala v luči razvijanja naravoslovne pismenosti: spodbujanja vertikalnega in horizontalnega povezovanja vsebinskih in procesnih znanj ter spretnosti, izmenjavi izkušenj ter predstavitvi obetavnih praks in strokovnem druženju. Poudarek letošnje konference je bil na podnebnih spremembah ter aktualnih novostih, na inovativnih pristopih k proučevanju in učenju s trajnostjo v najširšem smislu. V ospredju so bile naslednje tematike: trajnostne mobilnosti, energetike, trajnostnega potrošništva, trajnostnega ravnanja z odpadki in etike.

kat-predavalnica.jpg

(Foto: Jure Mravlje)

Izr. prof. dr. Nejc Jogan, iz Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, je izvedel predavanje z naslovom »Kaj nam lahko rastline povedo o klimatskih trendih?«. Uvodoma je predstavil širši vpogled v hitre klimatske spremembe v preteklosti s poudarkom, da nikakor ne more nanje vplivati le koncentracija ogljikovega dioksida. Za tem so bile s konkretnimi primeri ponazorjene nekatere raziskave flore in vegetacije, ki nam (lahko) kažejo, da se klima v zadnjih desetletjih nekoliko spreminja. To je bilo ilustirano s primeri zaznanega premika zgornje gozdne meje, s povečano diverziteto visokogorske flore nekaterih vrhov, z zaznavanjem širjenja subalpinske vegetacije ter s pojavom novih termofilnih vrst v flori Ljubljane. Predstavljena je bila tudi potencialna uporabnost indikatarskih vrednosti za termofilnost vrst (t.i. Ellenbergov indeks) za floro nekega območja v časovnih intervalih ali pa za analizo ogroženih ter po drugi strani invazivnih vrst.

anita1.jpg

(Foto: A. Jemec Kokalj)

Izr. prof. Anita Jemec Kokalj, Andraž Dolar, oba iz Katedre za zoologijo, in Ana Nagode (študentka Biološkega izobraževanja) so izvedli delavnico z naslovom »Okoljska problematika mikroplastike: viri in učinki na organizme«. Predstavili so tematiko mikroplastike, vire izpostavitve ter učinke na organizme. Izvedli so dve praktični delavnici, kjer so udeleženci lahko spoznali, kako izvedemo poskuse s sladkovodnimi raki vodnimi bolhami ter ličinkami hroščev mokarjev. Predstavili so tudi praktične primere izvedbe vaj v učilnici.

anita2.jpg

(Foto: A. Jemec Kokalj)

Doc. dr. Cene Fišer iz Katedre za zoologijo, je v okviru predavanja z naslovom »Prinesimo evolucijo iz podzemnega sveta v učilnico« predstavil pedagoški potencial, ki ga predstavlja podzemna favna. Otroci in mladostniki so dobro zavedajo pomena kraškega podzemlja, manj znano pa je, da je Slovenija svetovna vroča točka podzemne pestrosti, da večina nacionalnih endemitov živi v podzemnem svetu, ter da so podzemne vrste zanimiv sistem za poučevanje evolucije.

 cene.jpg
(Foto: Jure Mravlje)

Prof. dr. Katarina Vogel-Mikuš iz Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, je izvedla predavanje na katerem je predstavila »Izzive pri poučevanju ekologije«. Namen predavanja je bil opredeliti izraze, ki se nanašajo na znanstveno področje ekologije. Poznavanje interakcij med organizmi in okoljem predstavlja namreč temelj za razumevanje vplivov delovanja človeka na ekosisteme v povezavi s skrbjo za skupno dobrobit.

katarina.jpg

(Foto: Jure Mravlje)

Izr. prof. dr. Iztok Tomažič iz Skupine za biološko izobraževanje, je skupaj z doc. dr. Barbaro Rovšek (iz PEF UL) izvedel predavanje z naslovom »Eksperimentalne veščine izhodišče načrtovanja pouka pri naravoslovju«. V okviru predavanja sta predstavila nivoje raziskovalnega pouka v šoli in pomen teh veščin za doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev ter krepitev kompetenc otrok. Predstavila sta tudi naravoslovno tekmovanje Kresnička, ki je namenjeno učencem, ki si želijo več praktičnega raziskovalnega dela v sklopu naravoslovnih predmetov.

iztok1.jpg

(Foto: Jure Mravlje)

Izr. prof. dr. Iztok Tomažič iz Skupine za biološko izobraževanje, in asist. Jure Mravlje iz Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, sta izvedla tudi praktično delavnico z naslovom »Z raziskovalnim poukom do učenja vsebin ekologije«. Na delavnici sta avtorja predstavila izbrane praktične primere iz vsebin ekologije, ki jih lahko ob ustreznih prilagoditvah uporabimo na različnih nivojih šolanja. Glavni obravnavani pojmi so bili: avtotrofi, heterotrofi, pretok energije, kroženje snovi, prehranjevalne verige, prehranjevalni spleti in biomasa. Učitelji in učiteljice so nato v skupinah sami izvedli poskuse z uporabo preproste IKT, ki jih lahko enostavno izvedejo tudi pri pouku biologije in/ali naravoslovja.

Zbranim učiteljem in učiteljicam sta predstavila tudi njun trenutno potekajoč projekt z naslovom "Nadgradnja spletnih učnih gradiv za pouk biologije in naravoslovja z interaktivnim praktičnim in eksperimentalnim delo" v okviru Javnega razpisa za Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/23, ki ga sofinancirata Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropski socialni sklad.

iztok2.jpg

iztok3.jpg

(Foto: Jure Mravlje)