Vsebina predmeta
Kratka zgodovina ekstremofilne mikrobiologije, prikaz biotske raznovrstnosti ekstremofilnih mikroorganzmov, njihovega biotehnološkega pomena in potenciala. Proučevanje ekstremofilnih mikroorganizmov s pomočjo različnih mikroskopskih, biokemijskih in molekularno-bioloških tehnik. Predstavitev dominantnih skupin arhej, bakterij, gliv in virusov, ki naseljujejo izjemno slana, sladka, hladna, vroča, suha, kisla, bazična, oligotrofna okolja. Prilagoditve modelnih ekstremofilnih mikroorganizmov na nivoju morfologije in organizacije celic, funkcionalne razlike v adaptacijah na ekstremne pogoje med prokariontskimi in evkariontskimi ekstremofilnimi mikroorganizmi. Klasifikacija in filogenija ekstremofilnih mikroorganizmov. Mikrobna rast: rastne zahteve za gojenje ekstremofilnih mikroorganizmov (visok ali nizek pH, visok hidrostatski pritisk, visoka ali nizka temperatura, visoka slanost, nizka vodna aktivnost, oligotrofni pogoji), gojišča (kemijsko definirana, kompleksna, diferencialna), metode gojenja (obogatitve, nekultivabilni mikroorganizmi), genetsko stabilno ohranjanje ekstremofilnih mikroorganizmov. Mikrobna ekologija: rast in populacijska dinamika ekstremofilnih mikroorganizmov v okolju, biogeokemijska vloga ekstremofilnih mikroorganizmov v naravi, molekularno-biološke in biokemijske metode za njihovo posredno detekcijo v okolju. Biotehnološki potencijal – ekstremocimi, kompatibilni topljenci, transgene rastline…). Vsebine pri vajah se navezujejo na predavanja .
Pogoji za vključitev v delo
a.vpis v 1. ali 2. letnik 2. stopnje študijskega programa
b. Opravljen seminar in/ali kolokvij sta pogoja za pristop k končnemu izpitu.