Zaključuje se Teden slovenske hrane: pomen tradicije, lokalnosti in izobraževanja
Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani se ob zaključku Tedna slovenske hrane tudi letos spominjamo pomena tradicionalnih živil, ki so tesno povezana s slovensko kulturno dediščino. Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki se od leta 2011 izvaja vsak tretji petek v novembru, poudarja kruh, maslo, med, mleko in jabolka – živila domačega izvora, ki predstavljajo temelj slovenskega prehranskega izročila.
Izr. prof. dr. Mojca Korošec iz Oddelka za živilstvo izpostavlja, da je tradicionalna hrana pomemben del naše kulture in hkrati izhodišče za razvoj živil z izboljšano sestavo ali trajnostnimi lastnostmi. »S trajnostjo se povezujejo živila, ki jih pridelujemo ali predelujemo v našem okolju in ne zahtevajo dolgih poti, da pridejo do potrošnika – vsak dan svež kruh … in med,« poudarja. Slovenija slovi po različnih vrstah medu, ki zaradi geografske raznolikosti predstavlja pomemben del trajnostnih prehranskih sistemov in študijski primer v projektu FutureFoodS.
V ospredju Tedna slovenske hrane je tudi mleko. O njem je spregovorila izr. prof. dr. Andreja Čanžek Majhenič s Katedre za mlekarstvo (Oddelek za zootehniko). Pojasnila je, da se nasprotujoča si mnenja o mleku pogosto pojavljajo zaradi pretiranega poenostavljanja ali izkrivljanja raziskovalnih izsledkov. Nekateri ga predstavljajo kot »nevarno«, drugi kot »najbolj popolno naravno hrano«. Sama ga zaradi njegove sestave uvršča med pomembne sestavine uravnotežene prehrane, ob tem pa opozarja na prebavne težave pri posameznikih z laktozno intoleranco ali alergijo na beljakovine mleka ter potrebo po previdnosti pri uživanju surovega mleka, ki se odsvetuje predvsem občutljivejšim skupinam.
Na pogosta vprašanja o redilnem učinku mleka odgovarja, da je – kot pri vseh živilih – ključna količina. Ob običajnih prehranskih navadah slovensko povprečje (1,7 dcl mleka dnevno) ne predstavlja tveganja za povečano energijsko vrednost prehrane. Glede izbire mleka z vidika maščob pa poudarja, da je zdravo ne glede na odstotek maščobe. Predšolskim otrokom in zdravim odraslim priporoča polnomastno mleko, pri kardiovaskularnih težavah pa posneto mleko.
Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk je namenjen izobraževanju in osveščanju mladih o pomenu zajtrka, lokalno pridelane hrane, vloge kmetijstva in čebelarstva ter odgovornem ravnanju z odpadki. Vanj je vključenih več kot 268.000 otrok, vzgojiteljev in učiteljev v več kot 1.500 vrtcih in osnovnih šolah.