V uvodnem delu je moderatorka pozdravila vse prisotne, ki so se udeležili osrednje slovesnosti ob 210 letnici institucije, ki ljudem približuje naravo in jim jo pomaga razumeti ter hkrati ohranja domačo floro že 210 let. Med gosti je bil tudi dr. Christiana Berg, direktor graškega botaničnega vrta.

Kot prva je prisotne nagovorila prof. dr. Tanja Dmitrović, prorektorica Univerze v Ljubljani, ki je izpostavila, da je bil Botanični vrt Univerze v Ljubljani ustanovljen v okviru Centralnih šol, ki so imele v času lirskih provinc status univerze: »Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prešel pod okrilje novo ustanovljene Univerze v Ljubljani že v prvem letu njenega delovanja (1920). Tedaj so poudarili, da je bil to njen najbolj urejeni del, ki je že tedaj imel povezave s številnimi Univerzitetnimi vrtovi po Evropi in svetu.«

Nato je prisotne nagovoril prof. dr. Emil Erjavec, dekan Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je izpostavil, da je Botanični vrt pomemben element pri izobraževanju študentov Biotehniške fakultete: »Botanični vrt že 210 let omogoča stik med teorijo in prakso, najprej je bilo poznavanje rastlin omejeno na zdravnike in farmacevte, danes pa je to namenjeno različnim študijem, ki se ukvarjajo z rastlinami in najširši javnosti. Vrt je zaradi svoje strokovnosti, ki jo ponuja tako našim študentom kot drugim obiskovalcem pomemben član Evropskega konzorcija botaničnih vrtov. Čestitam vodji vrta dr. Jožetu Bavconu in njegovim sodelavcem ter jim želim uspešno delo še naprej.«

Sledil je nagovor prof. dr. Janeza Koželja, podžupana  Mestne Občine Ljubljana: »Botanični vrt je zelena oaza v centru mesta, ki je na voljo tako meščanom kot drugim obiskovalcem. S svojo dejavnostjo je integriran v zeleno mestno politiko in pomaga pri uresničevanju njenih projektov. Mesto ga razume kot živi muzej in kot vrhunsko tovrstno ustanovo, ki jo imajo meščani radi.«

Prof. dr. Michael Kiehn, direktor dunajskega botaničnega vrta, je kot četrti govorec Botanični vrt predstavil kot enega izmed najbolj proaktivnih botaničnih vrtov v Evropskem konzorciju botaničnih vrtov: » Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil med več kot 3500 vrtovi na svetu med prvimi sedmimi prejemnik dveh najvišjih certifikatov in sicer BGCI Acredited Botanic Garden ter Conservation Parctitioner. Dobro sodelovanje Botaničnega vrta z drugimi botaničnimi vrtovi po svetu in drugimi, zelo raznovrstnimi institucijami, zaznamuje njegovo zanimivo vsebino in tudi obstanek vse do današnjih dni.« Kot je poudarila moderatorka je prav tesno poznanstvo Franca Hladnika s cesarskim zdravnikom Nikolasom Thomasom Hostom, vodjem botaničnega vrta na Dunaju, v času avstrijskega ukinjanja institucij ustanovljenih s strani Francozov, ohranilo Botanični vrt Univerze v Ljubljani.

Sledilo je odkritje doprsnega kipa Franca Hladnika, ki je delo mladega obetavnega akademskega kiparja Lana Seuška. Kip je bil narejen po edini obstoječi sliki Franca Hladnika, ki se zaradi svoje skromnosti ni želel portretirati. Kip so ob prijetni glasbeni spremljavi odkrili Tanja Dmitrovič, Emil Erjavec in Janez Koželj. Odprtje kipa je moderatorka pospremila z besedami Dragutina Karla Dežmana, ki jih je zapisal ob smrti Franca Hladnika leta 1844:

Kaj če domovina ti skazati? Bil v resnici si slovenski sin!  Slave z zlatimi črkami kovati  Treba ni, si stavil sam spomin.  Z zelši vred bo tvoje ime časteno, -  Znamnje, vsako spomlad prerojeno,  Bo po teb nazvanih cvetk izbor,  Tebi v čast, cvetličar kranjskih gor!

Nato je sledila še saditev potomke Marmontove lipe, ki je še pred časom cvetela vse od odprtja botaničnega vrta. Potomko lipe, ki jo je leta 1810 v vrt zasadil francoski maršal Avgust Marmont, so skupaj zasadili Tanja Dmitrović, Emil Erjavec, Janez Koželj in prof. dr. Michael Kiehn, pomagal pa jim je vrtnar z najstarejšim stažem Abdulah Rexhepi. 

Osrednja slavnostna prireditev ob 210 letnici Botaničnega vrta se je zaključila s prijetnim druženjem pod odprtim šotorom, ki je prisotne ščitilo pred dežjem.