Mednarodna znanstvena ekipa že skoraj 20 let raziskuje geparde v Namibiji in raziskava, pri kateri je sodeloval tudi raziskovalec iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je prišla do novih spoznanj o obnašanju teh plenilcev, kar je bilo ključno za uspešno zmanjšanje konfliktov. Rezultati raziskave so bili ta teden objavljeni v prestižni ameriški znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.

Gepard je najredkejši izmed vseh afriških velikih mačk, njihovo število pa je v zadnjih desetletjih upadlo že na manj kot 7000 živali. Ena najpomembnejših groženj za tega plenilca so konflikti z živinorejci. Da bi pripomogli k iskanju trajnostnih rešitev, so raziskovalci želeli bolje razumeti obnašanje te najhitrejše kopenske živali na svetu. Odlovili so preko 350 gepardov in mnoge izmed njih opremiti s telemetričnimi ovratnicami, ki vsakih 15 minut določijo pozicijo živali. Tako so zbrali na milijone podatkov, ki so pokazali, da osrednji deli teritorijev samcev predstavljajo tako imenovane 'vroče točke' gepardje aktivnosti. Vendar teritoriji se ne dotikajo eden drugega, ampak je med njimi vedno vsaj 20 km 'nikogaršnje zemlje'. Ker so teritoriji relativno majhni, njihova skupna površina tako predstavlja le okoli 10% celotnega območja.

Na podlagi teh spoznanj so raziskovalci sklepali, da je znotraj teritorijev bistveno večja nevarnost za živino, kot na preostali nikogaršnji zemlji. Da bi to preverili tudi v praksi, so v drugem delu raziskave zastavili poskus v sodelovanju z lokalnimi rejci goveda. Ker gepardi večinoma plenijo mladiče (goveja teleta), so raziskovalci rejcem svetovali, naj črede z mladiči premaknejo na tiste dele farm, ki so del gepardje nikogaršnje zemlje, odraslo govedo pa lahko pasejo tudi znotraj teritorijev. »Ta ukrep se je izkazal za zelo učinkovitega, saj so se že prvo leto poskusa škode pri vseh lastnikih močno znižale. Na nizki ravni so nato ostale tudi v prihodnjih letih, tako da so imeli rejci v povprečju 86% manj škod kot prej«, je povedal dr. Miha Krofel iz Oddelka za gozdarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, eden izmed soavtorjev študije.

Po prilagoditvi paše govedi so se gepardi preusmerili na plenjenje njihovega naravnega plena, predvsem različnih vrst gazel in antilop. Tako so se konflikti bistveno zmanjšali, kar je pripomoglo k boljšem odnosu namibijskih kmetovalcev do gepardov, s tem pa je bil storjen pomemben korak k ohranitvi tega ogroženega plenilca. Kot poudarjajo udeleženci raziskave, so ti rezultati tudi jasen pokazatelj, kako pomembno je sodelovanje med rejci domačih živali in raziskovalci ter kakšen praktičen pomen imajo lahko dolgoročne raziskave na divjih živali. »Ko sem se pred 15 leti prvič pridružil tej raziskavi, si res nisem mislil, da bo nekoč tako korenito spremenila naše razumevanje socialnega sistema pri gepardih in da bodo naša odkritja tako pomembna za olajšanje sobivanja domačih živali in zveri v Afriki«, je še dodal slovenski raziskovalec.

Gepardi so najhitrejše kopenske živali na svetu. Na sliki je eden izmed gepardov v Namibiji, ki so ga raziskovalci opremili s telemetrično ovratnico.Gepardi so najhitrejše kopenske živali na svetu. Na sliki je eden izmed gepardov v Namibiji, ki so ga raziskovalci opremili s telemetrično ovratnico. Foto: doc. dr. Miha Krofel

Izvirni znanstveni članek: Melzheimer, J., Kirsten Heinrich, S., Wasiolka, B., Müller, R., Thalwitzer, S., Palmegiani, I., Weigold, A., Portas, R., Röder, R., Krofel, M., Hofer, H., Wachter, B. 2020. Communication hubs of an asocial cat are the source of a human-carnivore conflict and key to its solution. – Proceedings of the National Academy of Sciences, 202002487. doi: 10.1073/pnas.2002487117. https://www.pnas.org/content/early/2020/12/01/2002487117